Jedro

Pred višjim sodiščem je lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Pooblaščenec toženke tega pogoja ne izpolnjuje, saj kljub pozivu, da to stori, dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil. Ker pa je pritožbo podpisala tudi toženka, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak je o njej vsebinsko odločalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo toženke (datirano z dne 17. 1. 2017) zoper sklep istega sodišča z dne 6. 1. 2017, ki jo je na sodišče priporočeno vložila 20. 1. 2017. Ugotovilo je, da je vložena prepozno, to je že po izteku 8-dnevnega pritožbenega roka.

2. Zoper takšno odločitev toženka vlaga pritožbo. Kot razloge zanjo navaja nekatere določbe Ustave RS, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o upravnem postopku, Zakon o izvršbi, Kazenski zakonik, v pritožbi naštete sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, sodbo Ustavnega sodišča RS v zadevi X. ter nekaj členov Evropske konvencije o človekovih pravicah skupaj s protokoli. Trdi, da tožnik terja plačilo storitev, ki niso bile izvedene, podpisana pa ni bila niti pogodba oziroma storitve naročene. Odlok oziroma pravilnik ni pogodbeno razmerje in zato ne more biti podlaga za plačilo. Vodo dostavljajo gasilci, tožnik pa jo zaračunava. V postopku so bile kršene vse zgoraj navedene pravne norme. V nadaljevanju citira 14., 15., 21., 22., 23., 24., 25., 29., 33., 35., 125. in 127. člen Ustave RS ter 6., 7., 13. in 17. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zahteva razveljavitev sklepa in ustavitev postopka. Meni, da je sodišče grobo kršilo materialno pravo, konvencijo, Ustavo in sodbe ESČP. Zahteva začetek postopka proti uradnim osebam, ki so s takšnim postopkom kršili pravni red, zakonitost, ustavnost in človekove pravice ter svoboščine državljana. Zahteva izvedbo javnega sojenja in izvrševanja pravnega reda, zaslišanje vseh prič in izvrševanje človekovih pravic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je po tretjem odstavku 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v postopku pred višjim sodiščem lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Pooblaščenec toženke I. M. tega pogoja ne izpolnjuje, saj kljub pozivu, da to stori, dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil. Ker pa je pritožbo podpisala tudi toženka, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak je o njej vsebinsko odločalo.

5. Toženki je bil sklep z dne 6. 1. 2017 vročen 10. 1. 2017. Naslednji dan, to je 11. 1. 2017, je pričel teči 8-dnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 18. 1. 2017. Pritožba, ki jo je toženka vložila 20. 1. 2017, je zato prepozna (tretji odstavek 458. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožbo zavrglo, je zato pravilna.

6. Ker je pritožbeno sodišče v tem pritožbenem postopku presojalo le pravilnost odločitve o zavrženju pritožbe, pritožbene navedbe, ki se nanašajo na potek postopka do izdaje sodbe dne 2. 6. 2016 ter samo sodbo, s katero je bilo zahtevku ugodeno, na odločitev ne morejo vplivati. O njih se zato pritožbeno sodišče ne izjavlja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).