Jedro

Pritožnik pravilno opozarja na ZZUOPD, ki v prvem odstavku 5. člena določa, da se ne glede na 17. člen ZUPJS ter 27. in 31. člen ZSVarPre za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja vloge za denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z ZUPJS in ZSVarPre, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, ne upošteva premoženje, razen prihrankov in vrednostnih papirjev. A vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ugotovilo ravno, da pritožnik in njegova družina razpolagajo s prihranki, ki pa se tudi upoštevaje določbe ZZUOPD upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja taksnega zavezanca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloga drugega toženca za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2. V pravočasni pritožbi drugi toženec uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga, da se sklep spremeni tako, da se ugodi predlogu za obročno plačilo sodne takse, podredno, da se sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožba opozori, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je 10. 9. 2022 stopil v veljavo Zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva1 (v nadaljevanju ZZUOPD), ki je posegel v ureditev pogojev glede pridobitve denarne socialne pomoči in na katere veže Zakon o sodnih taksah2 (v nadaljevanju: ZST-1) presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Presoja okoliščin pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse in o predlogu za odlog plačila sodne takse ne more biti enaka: pri institutu odloga gre namreč le za odlog takojšnjega plačila za čas, katerega najdaljše trajanje je določeno z zakonom. Pritožnik meni, da je kljub prihrankom, s katerimi razpolaga na bančnih računih njegova družina, mogoče uporabiti institut odloga plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Drugi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas.

5. Pritožnik pravilno opozarja na ZZUOPD, ki v prvem odstavku 5. člena določa, da se ne glede na 17. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev3 (v nadaljevanju: ZUPJS) ter 27. in 31. člen Zakon o socialnovarstvenih prejemkih4 v nadaljevanju: ZSVarPre) za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja vloge za denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z ZUPJS in ZSVarPre, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, ne upošteva premoženje, razen _prihrankov_ in vrednostnih papirjev. A vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ugotovilo ravno, da pritožnik in njegova družina razpolagajo s prihranki,5 ki pa se tudi upoštevaje določbe ZZUOPD upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja taksnega zavezanca.

6. Ni povsem jasno, kako si pritožnik predstavlja ureditev instituta odloga plačila sodne takse, ko navaja, da meni, da se plačilo sodne takse lahko odloži tudi v primeru prihrankov v znesku, kot jih ima on in njegova družina. Namen odloga plačila sodne takse je socialne narave, da se v primeru, ko bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo preživljanje taksnega zavezanca in njegove družine, ko torej celotnega zneska sodne takse zaradi razmerja med svojim premoženja in višino sodne takse ne zmorejo plačati naenkrat, omogoči, da celoten znesek plačajo v več obrokih, v takšni višini, da to ne bo ogrožalo njihovega preživetja. V obravnavanem primeru sodna taksa za pritožbo znaša 621 EUR, pritožnik z družino pa razpolaga s prihranki v višini ... EUR. Če sodno takso plača v enkratnem znesku, jim bo še vedno ostalo malo manj kot ... EUR prihrankov (in seveda njihovi redni mesečni prihodki, v katere s tem sploh ne bo poseženo). Pri takšnem premoženjskem stanju ni mogoče govoriti o kakršni koli ogroženosti zaradi enkratnega plačila sodne takse, zaradi česar izpodbijani odločitvi ni kaj dodati.

7. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Uradni list RS 117/2022. 2 Uradni list RS 37/2008, s spremembami. 3 Uradni list RS, št. 62/2010, s spremembami. 4 Uradni list RS, št.61/2010, s spremembami. 5 Ugotovljeno je bilo, da ima družina drugega toženca na transakcijskih računih ... EUR in temu pritožba ne nasprotuje.