12. 9. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Matije Kavčiča, Medvode, ter Janeza Kopača, Ljubljana, na seji 12. septembra 2013

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Programa priprave državnega lokacijskega načrta za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče in Programa priprave lokacijskega načrta za povezovalno cesto Stanežiče–Brod (Uradni list RS, št. 62/08) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 71. člena in 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12), četrtega odstavka 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12) ter 81., 82., 83. in 84. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) se zavrne.

3.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 155/2011 z dne 21. 9. 2011 in ustavna pritožba Matije Kavčiča zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 705/2010 z dne 13. 1. 2011 se ne sprejmeta.

4.Ustavna pritožba Janeza Kopača zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 705/2010 z dne 13. 1. 2011 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnika sta vložila tožbo zoper Uredbo o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Programa priprave državnega lokacijskega načrta za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče in Programa priprave lokacijskega načrta za povezovalno cesto Stanežiče–Brod (v nadaljevanju Uredba). Upravno sodišče je tožbo zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrglo revizijo. Zatrjujeta, da je izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča v neskladju z 2., 5., 14., 15., 22., 23. in 25. členom Ustave. Sodba Upravnega sodišča pa naj bi bila v neskladju z 2., 14., 15., 22., 23., 25., 33., 67., 69. in 153. členom Ustave ter 81. in 82. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1).

2.Pritožnika vlagata pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 81. do 84. člena ZUreP-1 ter ustavnosti in zakonitosti Uredbe. Uredba in izpodbijane določbe ZUreP-1 naj bi bile v neskladju z 2., 5., 22., 23., 25., 33., 67. in 69. členom Ustave ter 88. členom Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000 – ZDen). Vlagata tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker ne določa obveznega odločanja v sporu polne jurisdikcije, če Upravno sodišče odloča o zakonitosti posamičnega akta, ki je sprejet kot predpis. Pobudnika vlagata tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 71. člena in 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. ZUS-1 naj bi bil v neskladju z 2., 22., 23. in 25. členom Ustave. Člen 71 ZUS-1 naj bi bil v neskladju z 2., 5., 14. in 23. členom Ustave. Točka 1 drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bila v neskladju s 14., 22. in 23. členom Ustave. Pobudnika pa izpodbijata tudi četrti odstavek 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), ki naj bi bil v neskladju z 2., 23. in 25. členom Ustave.

B. – I.

3.Ustavno sodišče je na podlagi prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno presojati ustavnost in zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov. V sklepu št. U-I-86/04 z dne 22. 9. 2005 (Uradni list RS, št. 90/05 in 11/06 – popr., ter OdlUS XIV, 71) je Ustavno sodišče presodilo, da so akti, s katerimi se zaradi zavarovanja izvedbe predvidenih prostorskih ureditev začasno določijo z zakonom predvideni ukrepi, po svoji naravi posamični akti. Da to velja tudi za izpodbijano Uredbo, ker odreja konkretne prepovedi, ki se vpišejo v zemljiško knjigo v breme lastnikov teh zemljišč, je Ustavno sodišče podrobno obrazložilo v sklepu št. U-I-169/09 z dne 15. 4. 2010, izdanem v postopku preizkusa pobude Matije Kavčiča in Janeza Kopača, pobudnikov v tej zadevi. Ker torej navedeni akt, čeprav ga je v obliki uredbe sprejela Vlada, ureja posamična razmerja, Ustavno sodišče ni pristojno za njegovo presojo. Zato je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti Uredbe zavrglo (1. točka izreka).

4.V nadaljevanju je treba preizkusiti, ali pobudniki izkazujejo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče je pobudnikoma že v sklepu št. U-I-169/09 pojasnilo, da izpodbijani členi 81 do 84 ZUreP-1 ne učinkujejo neposredno. Prav tako neposredno ne učinkujejo določbe ZUS-1, ki urejajo upravni spor, ter četrti odstavek 55.c člena ZUstS, ki ureja vsebino obrazložitve sklepov Ustavnega sodišča. V takih primerih je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudniki imajo torej pravni interes za preizkus pobude za oceno ustavnosti tistih zakonskih določb, na katerih temeljijo z ustavno pritožbo izpodbijani sklepi.

5.Pobudnika oziroma pritožnika ne izkazujeta pravnega interesa za preizkus pobude za oceno ustavnosti ZUS-1, ker naj ne bi določal obveznega odločanja v sporu polne jurisdikcije, če Upravno sodišče odloča o zakonitosti posamičnega akta, ki je sprejet kot predpis. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude je tudi pogoj izčrpanosti takšnih pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (sklep št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). Pobudnika oziroma pritožnika sta te očitke prvič navedla šele v ustavni pritožbi in pobudi, nista pa jih uveljavljala niti s tožbo niti z revizijo. Zato pobudnika v tem delu ne izkazujeta pravnega interesa.

6.Pritožnika z vloženo ustavno pritožbo izkazujeta pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 55.c člena ZUstS. Z vloženo ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča je pritožnik Janez Kopač izkazal pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti 71. člena ZUS-1, ki med drugim določa, da mora sodba Upravnega sodišča vsebovati tudi pouk o pritožbi. Pritožnik pa meni, da je izpodbijana zakonska ureditev v neskladju z Ustavo, ker ne določa obveznega pravnega pouka o možnosti vložitve revizije. Pritožniku je bila revizija zavržena, ker je bila prepozna. Pritožnik Matija Kavčič je z vloženo ustavno pritožbo izkazal pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in 81. do 84. člena ZUreP-1. Pritožniku je bila revizija zavržena na podlagi navedene določbe ZUS-1. Uredba, izpodbijana v upravnem sporu, temelji na izpodbijanih določbah ZUreP-1. Iz navedenega izhaja, da sta sodišči svojo presojo oprli na izpodbijane določbe ZUS-1 in ZUreP-1. Ker pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb izkazuje vsaj en pobudnik, se Ustavnemu sodišču ni treba opredeliti do pravnega interesa drugega pobudnika.

7.Ustavno sodišče po drugem odstavku 26. člena ZUstS pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za oceno ustavnosti 71. člena in 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, četrtega odstavka 55.c člena ZUstS in 81. do 84. člena ZUreP-1 ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka).

B. – II.

8.Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča in ustavne pritožbe pritožnika Matija Kavčiča zoper sodbo Upravnega sodišča ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

9.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo Janeza Kopača zoper sodbo Upravnega sodišča zavrglo, ker niso izčrpana pravna sredstva (4. točka izreka).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Pri odločanju o zadevi je bil izločen sodnik dr. Mitja Deisinger. Prvo in četrto točko izreka je sprejelo soglasno, drugo in tretjo točko pa s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Jadek Pensa.

dr. Ernest Petrič Predsednik