Jedro

V postopku ureditve meje je možna tudi izravnava meje, če meja poteka tako, da je onemogočena oziroma otežena uporaba ali obdelava zemljišča. Izravnava meje je mogoča le ob sporazumu lastnikov zemljišč in pod pogojem, da se površina manjše parcele ne spremeni pod predpisano.

Izrek

Tožbi se delno ugodi, 1. točka izreka odločbe Ministrstva za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije, št... z dne 16. 9. 2002, se odpravi in zadeva v tem obsegu vrne temu ministrstvu v ponovni postopek.

V preostalem se tožba zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pritožbo tožeče stranke v delu, ki se nanaša na 2. točko izreka Območne geodetske uprave A., A., št. ... z dne 24. 4. 2002, s katero je prvostopni organ uredil meje med parcelo št. 1062/2 in parcelami št. 2649, 71, 1061 in 1062/1, vse k.o. ..., zavrnila, v delu, ki se nanaša na 3. točko navedene prvostopne odločbe, v kateri je prvostopni organ ugotovil in evidentiral spremembe katastrskih podatkov za parcelo št. 1062/2, pa zavrgla.

Odločitev o zavrnitvi pritožbe zoper 2. točko izreka prvostopne odločbe je utemeljila s tem, da (pri)tožnik meje, ki je bila na mejni obravnavi dne 7. 9. 2001 označena z mejnimi znamenji po katastrski meji, in o poteku katere na ustni obravnavi ni bilo doseženo soglasje, ni osporaval v sodnem postopku, čeprav je bil na to v skladu z zakonom pisno pozvan.

Pritožbo zoper 3. točko izreka prvostopne odločbe pa je zavrgla, ker je ni vložila upravičena oseba. V navedeni točki je prvostopni organ ugotovil spremembe vrste rabe parcele št. 1062/2, ki je last A.A. V postopku ugotavljanja teh sprememb pa (pri)tožnik niti po Zakonu o zemljiškem katastru, niti po Zakonu o splošnem upravnem postopku ne more biti stranka, ker se ta postopek ni začel na njegovo zahtevo, niti v njem ne varuje kakšne svoje pravice ali pravne koristi.

Tožnik izpodbija odločbo tožene stranke zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je geodetinja mejo določila nepravilno, v njegovo škodo, temu pa je sledila zamenjava oziroma izravnava meje, ki se je ponovno izvršila v njegovo škodo. Geodetinja je navajala, da stare mapne kopije niso točne in da se lahko zmoti do 60 cm. V postopek bi bilo treba pritegniti drugega izvedenca geodeta. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) ali obnovi postopek in v njem naloži prvostopnemu organu, da zadevo reši v skladu z zakonom.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe in se sklicevala na obrazložitev svoje odločbe ter predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Stranka z interesom, A.A., je v odgovoru na tožbo pojasnila, da je pri pooblaščenem podjetju naročila izdelavo elaborata za ugotovitev dejanske rabe parc. št. 66 in 1062/2 ter elaborata za ureditev meje. Namen naročila je bila izvedba vrisa naknadno postavljenega prizidka k njeni stanovanjski hiši, katere vogal sega na zemljišče tožnika, zgrajen pa je bil pred letom 1967. Na mejni obravnavi je bil v soglasju med njo in tožnikom izveden postopek izravnave meje, tako da je njen prizidek, ki je segal na tožnikovo parcelo, po izravnavi v celoti na njeni parceli, kar je bil prvotni namen geodetskega postopka. Sočasno se je izvedla tudi izravnava meje na obeh koncih skupne meje, tako da je tožnik na tem delu pridobil dodatno površino. S tako postavljenimi mejniki so se vsi vabljeni na mejni obravnavi strinjali.

Posameznim navedbam stranke z interesom je tožnik ugovarjal v dopisu z dne 12. 11. 2003. Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa je prijavil udeležbo v postopku z izjavo št... z dne 20. 11. 2002. Tožba je utemeljena v delu, kolikor se nanaša na 1. točko izreka izpodbijane odločbe.

Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00; v nadaljevanju: ZENDMPE) predpisuje urejanje mej v upravnem postopku, v katerem se urejajo meje, katerih potek med lastniki mejnih zemljišč ni sporen, če pa je meja sporna, ZENDMPE odkazuje odločanje o meji v sodni postopek (prvi odstavek 29. člena). V upravnem postopku se meja uredi na podlagi podatkov zemljiškega katastra (tretji odstavek 15. člena). Potek katastrske meje se ugotovi na mejni obravnavi (21. člen), geodetska uprava, ki vodi upravni postopek ureditve meje, pa mora preizkusiti pravilnost na obravnavi zamejničenega poteka katastrske meje (25. člen). V postopku ureditve meje je možna tudi izravnava meje, če meja poteka tako, da je onemogočena oziroma otežena uporaba ali obdelava zemljišča (prvi odstavek 56.člena). Izravnava meje je mogoča le ob sporazumu lastnikov zemljišč in pod pogojem, da se površina manjše parcele ne spremeni pod predpisano (peti odstavek 56.člena). Po izjavah strank, tožnika in A.A., sta se stranki na mejni obravnavi dne 7. 9. 2001, ki se je nadaljevala 13. 9. 2001, dogovorili o izravnavi meje med parc. št. 1062/2, ki je last A.A., in tožnikovima parc. št. 71 in 1061. To je razvidno tudi iz zapisnika mejne obravnave, v katerem se navaja, da je bila meja zamejničena delno po obstoječem stanju dovozov in objektov, na izravnavo meje pa kažejo tudi grafični dokumenti v spisih. Po spisnih podatkih pa je tožnik pred izdajo upravne odločbe o poteku meje podal izjavo, da se s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, ne strinja. Preklic izjave o soglasju je na podlagi petega odstavka 26. člena dopusten. Če je bila na mejni obravnavi dogovorjena izravnava meje v smislu 56. člena, tožnik pa s tako mejo ne soglaša, pa ne velja fikcija iz petega odstavka 29. člena o soglasju z mejo, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave. Da se lastnik strinja s potekom meje, če ne začne sodnega postopka za ureditev meje, se po tej določbi šteje le v primerih, ko je potek meje določen po katastrski meji. Zato je mogoče v upravnem postopku dokončno urediti mejo, tudi če se lastnik z njo ne strinja, vendar po pravilnem pozivu upravnega organa ne začne sodnega postopka, če je meja urejena po katastrski meji, za izravnavo meje, ki odstopa od katastrske meje, pa je tudi v upravnem postopku potrebno izrecno soglasje lastnikov o poteku meje. Glede na podatke v upravnih spisih, ki kažejo na izravnavo meje med strankami, sodišče ne more preveriti pravilnosti in zakonitosti odločitve tožene stranke, ki izhaja iz tega, da je bila meja na mejni obravnavi označena po katastrski meji. Če je bila dejansko določena po dogovorjeni izravnavi meje, za kar je tožnik soglasje naknadno preklical, je odločitev tožene stranke, ki je potrdila prvostopno odločbo, v nasprotju z ZENDMPE. Sprejeta odločitev vzdrži pravno presojo le, če meja, kot je urejena v prvostopni odločbi, poteka po katastrski meji. Zato je moralo sodišče izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na odločitev prvostopnega organa o poteku meje, odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek, da bo to dejstvo preverila. S pravilnimi razlogi pa je po presoji sodišča tožena stranka zavrgla pritožbo zoper tisti del prvostopne odločbe, s katerim se ugotavlja sprememba katastrskih podatkov za parc. št. 1062/2. Sicer pa ugovorov zoper to odločitev tožnik, ki izpodbija celotno odločbo tožene stranke, v tožbi tudi ne navaja.

Sodišče je 1. točko izpodbijane odločbe odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00; v nadaljevanju: ZUS), ker na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo izpodbijane odločbe, ne more rešiti spora, ker so dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena, ter v tem delu na podlagi drugega odstavka in v smislu tretjega odstavka 60. člena ZUS zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

V preostalem delu pa je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS, ker je v tem delu izpodbijana odločba pravilna in zakonita in je bil postopek pred njeno izdajo pravilen.