Jedro

V tožbi zatrjevane „nekrivdnosti“ odpovedi (slabe razmere in bolezensko stanje) ni moč subsumirati pod določbo tretjega odstavka 56. člena ZTuj-2. Ta določa, da se dovoljenje za začasno prebivanje zaradi prenehanja zaposlitve ali dela tujca, če je brez lastne krivde ali volje ostal brez zaposlitve, ne razveljavi tujcu, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, dokler je upravičen do pravic iz tega naslova. Tožnik namreč niti ne zatrjuje, da bi pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, zato ta izjema razveljavitve dovoljenja v tožnikovem primeru ni uporabljiva. Prav tako za ta upravni spor niso relevantne niti navedbe o dejstvih glede zamenjave tožnikovega delodajalca.

Zakon predpisuje poseben postopek zamenjave delodajalca za tujca, ki ima enotno dovoljenje, ki pa na sam postopek razveljavitve enotnega dovoljenja ne vpliva in ne predstavlja ovire za razveljavitev enotnega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_O izpodbijani odločbi_

1. Toženka je na podlagi 3. alineje prvega odstavka 56. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) z izpodbijano odločbo tožniku razveljavila enotno dovoljenje za prebivanje in delo št. SI0023941 z veljavnostjo od 29. 4. 2022 do 29. 4. 2024 (v nadaljevanju Dovoljenje, I. točka izreka) in odločila, da mora tožnik vrniti biometrično dovoljenje za prebivanje številka SI0023941 upravnemu organu v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe (II. točka izreka). Toženka je ugotovila, da v postopku ni bilo posebnih stroškov (III. točka izreka).

2. Toženka je ugotovila, da je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) na podlagi drugega odstavka 38. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZSDT) umaknil soglasje št. 20220017669 z dne 26. 4. 2022 za izdajo enotnega dovoljenja za namen zaposlitve (v nadaljevanju Umik soglasja), ker je bil tožnik, zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj in kljub obvestilu ZRSZ ni bil ponovno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja.

3. Toženka je ugotovila, da tožnik ni imel urejenega ustreznega zdravstvenega zavarovanja niti urejenega začasnega prebivališča ter s tem posledično tudi ne naslova za vročanje.

4. Toženka je povzela tožnika, ki je pojasnil, da trenutno prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi še veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, da je pri svojem delodajalcu zaradi neprimernih delovnih pogojev dal odpoved, in da si trenutno išče novo zaposlitev. Navedel je, da naj bi novi delodajalec pri Upravni enoti Vrhnika že vložil vlogo za zamenjavo delodajalca, a je ta upravni postopek še v teku. Tožnik je pojasnil, da ima urejeno komercialno zavarovanje, ponovno pa bo uredil začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.

5. Toženka je glede na tožnikove navedbe ponovno preverila in ugotovila, da tožnik tudi 8. 12. 2022 ni imel urejenega zdravstvenega zavarovanja, da v Republiki Sloveniji ni imel prijavljenega začasnega prebivališča niti ne naslova za vročanje. Ugotovila je, da je ZRSZ je vztrajal pri razveljavitvi Dovoljenja. Toženka je po ugotovitvi, da je prenehal razlog oziroma namen, zaradi katerega je bilo tožniku izdano Dovoljenje, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 56. člena ZTuj-2, Dovoljenje razveljavila.

6. Toženka je na podlagi šestega odstavka 58. člena ZTuj-2 odločila, da mora tožnik v 8 dneh vrniti biometrično dovoljenje za prebivanje številka SI0023941. Pojasnila je še, da glede na to, da je bila seznanitev tujcu vročena 11. 11. 2022 na naslov stalnega prebivališča v matični državi, ter, da tujec ni imel urejenega ustreznega zdravstvenega zavarovanja, po oceni toženke odločanje na podlagi šestega dostavka 58. člena ZTuj-2 in tretjega odstavka 60.a člena ZTuj-2 ni potrebno.

7. Odločitev o stroških postopka je toženka sprejela upoštevajoč, da se je postopek začel na zahtevo stranke, da stroški stranki niti organu niso nastali, na podlagi prvega odstavka 118. člena v zvezi s prvim odstavkom 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

_Navedbe tožnika_

8. Tožnik ugovarja procesne kršitve in nepopolno oziroma zmotno ugotovitev pravno relevantnega dejanskega stanja in zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo ter vrne zadevo toženki v ponovno odločanje.

9. Tožnik ugovarja procesno kršitev, ker pozivu toženke z dne 2. 11. 2022, da se naj izjavi o dejstvih, v katerem je bilo sicer pojasnjeno, da je toženka prejela Umik soglasja, le-ta ni bil priložen. Ker Umik soglasja dopisu ni bil priložen, se tožnik ni mogel izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to zahteva 9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 22. člen Ustave RS.

10. Tožnik toženki očita, da je nepopolno oziroma zmotno ugotovila tudi pravno relevantno dejansko stanje. Tožnik, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi Dovoljenja, je dal odpoved pri delodajalcu, pri katerem je bil zaposlen kot zidar, ker so bili delovni pogoji neprimerni in, ker je imel zaradi poškodbe na gradbišču zdravstvene težave. Po dani odpovedi, je aktivno iskal novo zaposlitev kot zidar, ker je le za to delo usposobljen. Pojasnjuje, da mora za menjavo delodajalca v okviru upravnega postopka, predhodno pridobiti dovoljenje s strani ZRSZ in pristojnega upravnega organa. Priznava, da je prejel obvestilo ZRSZ, da se mora v roku 15 dni prijaviti v obvezna zavarovanja, a poudarja, da je to zaradi dolgotrajnosti upravnih postopkov nemogoče, ker nima prostega dostopa do trga dela v Republiki Sloveniji. Tožnik poudarja, da mora za ureditev nove zaposlitve pri pristojni upravni enoti tujec ali delodajalec (kot vlagatelj) vložiti vlogo za zamenjavo delodajalca, ta upravni postopek pa načeloma traja vsaj 30 dni, pri čemer tujec v nobenem primeru (tudi če je torej v upravnem postopku uspešen), ne more v roku 15 dni urediti prijave v obvezna socialna zavarovanja. V konkretnem postopku mora namreč ZRSZ izdati novo soglasje k novi zaposliti, upravni organ pa nato na podlagi izdanega soglasja izda odločbo za odobritev zaposlitve tujca pri novem delodajalcu. Tožnik meni, da je za tujca, glede na to, da upravni postopek odobritve zamenjave delodajalca traja dlje od roka, ki ga ZRSZ določa, praktično nemogoče, da si uredi status zaposlitve v roku 15 dni. Tožnik je med postopkom razveljavitve Dovoljenja že poiskal novega delodajalca, ki je pri pristojni upravni enoti vložil vlogo za zamenjavo delodajalca za tujca (ta postopek je še v teku), ki pa je zaradi izpodbijane odločbe brezpredmetna. Tožnik ima trenutno urejeno komercialno zdravstveno zavarovanje. Toženka vseh navedenih dejstev ni presojala, saj ji niso bila znana, zato je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Tožnik še poudarja, da v Republiki Sloveniji biva že drugo leto zapored in je šele z dopisom toženke izvedel, da bivališče ni urejeno. Od banke in drugih organov namreč še vedno prejema pošto na tem naslovu, na katerem dejansko tudi biva. Očitno je bil s strani najemodajalca nevede odjavljen. Če bi moral zapustiti Slovenijo, bi izgubil možnost dohodka, preživljanja in živeti urejeno, finančno stabilno življenje. Pahnjen bi bil v razmere brezposelnosti in revščine, iz katerih je iz matične države pobegnil. S tem bi mu bila storjena krivica, saj za vmesno stanje njegovega bivanja v Republiki Sloveniji ne more biti odgovoren in nikoli ni kršil pravnega reda Republike Slovenije.

_Navedbe toženke_

11. Toženka vztraja pri izpodbijani odločbi in ponavlja obrazložitev izpodbijane odločbe ter predlaga zavrnitev tožbe.

**K I. točki izreka:**

12. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakonom o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), odločilo brez glavne obravnave.1 Tožnik sicer uveljavljala tudi tožbeni razlog nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga utemeljuje z dejanskim stanjem, ki ni relevantno za ta upravni spor, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

13. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine strank, ki so označene kot priloga A1, A2 ter listine upravnega spisa toženke št. 214-298/2022. Tožba ni utemeljena.

14. Po presoji sodišča je toženka pravilno tožniku razveljavila enotno dovoljenje za prebivanje in delo, številka SI0023941, z veljavnostjo od 29. 4. 2022 do 29. 4. 2024 in tožniku naložila, da mora v danem roku vrniti biometrično dovoljenje za prebivanje upravnemu organu, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

15. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo (v nadaljnjem besedilu: enotno dovoljenje) je dovoljenje za začasno prebivanje in delo, ki tujcu omogoča da vstopi, prebiva in dela v Republiki Sloveniji. Tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, se lahko izda enotno dovoljenje za prebivanje in delo, če izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 33. člena ZTuj-2, če pristojni organ po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja in ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, devete, desete, enajste ali dvanajste alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2. Če tujec po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, za zaposlitev ali delo ne potrebuje soglasja k izdaji enotnega dovoljenja, soglasje ni pogoj za izdajo enotnega dovoljenja (prvi in drugi odstavek 37. člena ZTuj-2). Dovoljenje za začasno prebivanje pristojni organ, ki ga je izdal, ali pristojni organ, na območju katerega tujec prebiva, razveljavi, za ta upravni spor relevantno tudi v primeru, če organ, ki je po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, pristojen za podajo soglasja k izdaji enotnega dovoljenja, umakne soglasje k izdaji enotnega dovoljenja (tretja alineje prvega odstavka 56. člena ZTuj-2).

16. Iz listin upravnega spisa je razvidno, da je ZRSZ umaknil soglasje št. 20220017669 izdano dne 26. 4. 2022 (umik soglasja št. 20220017669 z dne 25. 10. 2022, v nadaljevanju Umik soglasja), ker je bil tožnik, zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj in kljub obvestilu ZRSZ ni bil ponovno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja. Tožnik ne ugovarja, da ZRSZ soglasja naj ne bi umaknil, tako niti ni sporno, da je ZRSZ umaknil soglasje za tožnikovo Dovoljenje, zato je toženka utemeljeno na podlagi povzete tretje alineje prvega odstavka 56. člena ZTuj-2, Dovoljenje razveljavila.

17. Neutemeljen je namreč tožbeni očitek o procesni kršitvi, ker dopisu z dne 2. 11. 2022 ni bil priložen umik soglasja ZRSZ. Sodišče na podlagi dopisa z dne 2. 11. 2022, katerega prejem tožnik priznava, šteje za dokazano, da je bil tožnik s prejemom dopisa z dne 2. 11. 2022 seznanjen, kot izhaja iz dopisa, da je ZRSZ umaknil soglasje, ker je bil tožnik odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi in kljub obvestilu zavoda ni bil ponovno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja v 15 dneh od vročitve obvestila (drugi odstavek 38. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, v nadaljevanju ZZSDT-UPB4). Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je vsebina Umika soglasja v bistvenem povzeta v dopisu z dne 2. 11. 2022, katerega prejem tožnik izrecno priznava, zato po presoji sodišča tožniku pravica do izjave s tem, da mu sicer sam umik soglasja ni bil vročen, bil pa mu je vročen dopis, v katerem je vsebina umika soglasja v bistvenem povzeta, ni bila kršena. Tožnik se je s prejemom dopisa z dne 2. 11. 2022 po presoji sodišča namreč seznanil z vsemi bistvenimi dejstvi in okoliščinah Umika soglasja in se imel do Umika soglasja, upoštevajoč vsebino dopisa z dne 2. 11. 2022, tudi pravico izjaviti.

18. Z vročitvijo dopisa z dne 2. 11. 2022 tožniku, je toženka izpolnila tudi procesno dolžnost iz drugega odstavka 38. člena ZZSDT-UPB4. Ta določa, da v primeru, ko je tujec v času veljavnosti enotnega dovoljenja ali pisne odobritve, ki nista izdana na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zavod tujcu pošlje pisno obvestilo o nameri umika soglasja, ki se tujcu osebno vroči. Če tujec obvestila ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, ko se obvestilo pusti v hišnem predalčniku oziroma drugem primernem mestu. Če to ni mogoče, se pošiljko vrne zavodu, ki obvestilo objavi na oglasni deski, vročitev pa velja za opravljeno po poteku osmih dni od dneva objave na oglasni deski. Če tujec v 15 dneh od vročitve obvestila zavoda ni ponovno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu, zavod soglasje umakne (vse drugi odstavek 38. člena ZZSDT-UPB4).

19. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor o nepravilni oziroma zmotni ugotovitvi dejanskega stanja. Tožnik ta tožbeni razlog utemeljuje s tem: da je dal odpoved pri delodajalcu, pri katerem je bil zaposlen kot zidar, ker so bili delovni pogoji neprimerni in, ker je imel zaradi poškodbe na gradbišču zdravstvene težave; da je po odpovedi aktivno iskal novo zaposlitev kot zidar; da je prejel obvestilo ZRSZ, da se mora v roku 15 dni prijaviti v obvezna zavarovanja, a je to po oceni tožnika zaradi dolgotrajnosti upravnih postopkov nemogoče, ker nima prostega dostopa do trga dela v Republiki Sloveniji; da je tožnik med postopkom razveljavitve Dovoljenja že poiskal novega delodajalca, ki je pri pristojni upravni enoti vložil vlogo za zamenjavo delodajalca za tujca, ki pa je zaradi izpodbijane odločbe brezpredmetna; da ima tožnik trenutno urejeno komercialno zdravstveno zavarovanje.

20. Iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je toženka upoštevala že v upravnem postopku zatrjevano in v tožbi ponovljeno: da trenutno prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi še veljavnega Dovoljenja; da je pri svojem delodajalcu zaradi neprimernih delovnih pogojev dal odpoved, in da si trenutno išče novo zaposlitev; da naj bi novi delodajalec pri Upravni enoti Vrhnika že vložil vlogo za zamenjavo delodajalca, a je ta upravni postopek še v teku; da ima tožnik urejeno komercialno zavarovanje; da bo ponovno uredil začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in teh navedb kot ne relevantnih ni upoštevala. Zato ni utemeljen tožbeni očitek, da toženka teh dejstev ni presojala, da ji naj ne bi bila znana, zaradi česar naj dejansko stanje ne bi bilo pravilno ugotovljeno. Ravno zaradi teh navedb tožnika je toženka, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ponovno preverila in ugotovila, da tožnik tudi 8. 12. 2022 ni imel urejenega zdravstvenega zavarovanja, da v Republiki Sloveniji ni imel prijavljenega začasnega prebivališča niti ne naslova za vročanje, da ZRSZ vztraja pri razveljavitvi Dovoljenja, da je prenehal razlog oziroma namen, zaradi katerega je bilo tožniku izdano Dovoljenje, ki ga je zato na podlagi 3. alineje prvega odstavka 56. člena ZTuj-2 razveljavila.

21. Sodišče dodaja, da v tožbi zatrjevane "nekrivdnosti" odpovedi (slabe razmere in bolezensko stanje), ni moč subsumirati pod določbo tretjega odstavka 56. člena ZTuj-2. Ta določa, da se dovoljenje za začasno prebivanje zaradi prenehanja zaposlitve ali dela tujca, če je brez lastne krivde ali volje ostal brez zaposlitve, ne razveljavi tujcu, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, dokler je upravičen do pravic iz tega naslova. Tožnik namreč niti ne zatrjuje, da bi pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, zato ta izjema razveljavitve dovoljenja, v tožnikovem primeru, ni uporabljiva.

22. Prav tako za ta upravni spor niso relevantne niti navedbe o dejstvih glede zamenjave tožnikovega delodajalca. Postopek zamenjave delodajalca ureja peti odstavek 37. člena ZTuj-2. Ta določa, da lahko tujec, ki ima enotno dovoljenje, v času njegove veljavnosti, zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih, na podlagi pisne odobritve pristojnega organa, ki pisno odobritev v obliki odločbe izda po prejemu soglasja organa, pristojnega po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Pisno odobritev o zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih izda pristojni organ na prošnjo tujca ali njegovega delodajalca. Pisna odobritev pristojnega organa ni potrebna, če zakon, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, določa, da soglasje v navedenih primerih ni potrebno. Pristojni organ soglasje pridobi po uradni dolžnosti. Prošnji za podajo soglasja je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, ki jih pristojni organ posreduje organu, pristojnemu za podajo soglasja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Zakon torej predpisuje poseben postopek zamenjave delodajalca za tujca, ki ima enotno dovoljenje, ki pa na sam postopek razveljavitve enotnega dovoljenja ne vpliva in ne predstavlja ovire za razveljavitev enotnega dovoljenja. Zato so tožnikove navedbe o zamenjavi delodajalca za ta konkretni upravni spor nerelevantne. Sodišče ponavlja, da je ZRSZ umaknil soglasje na podlagi drugega odstavka 38. člena ZZSDT, ker tožnik v 15 dneh od vročitve obvestila zavoda ni bil ponovno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu.

23. Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

**K II. točki izreka:**

24. Sodišče je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodnih odločbah I Up 158/2023 z dne 14. 6. 2023 (13. točka obrazložitve) in I Up 210/2022 z dne 21. 12. 2022 (16. točka obrazložitve).