Jedro

Zemljiškoknjižno dovolilo se zahteva le za prenos lastninske pravice s pravnim poslom. V konkretni zadevi je predlagateljica pridobila lastninsko pravico na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe upravnega organa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6.4.2009 dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice na podlagi pravnomočne dopolnilne odločbe Upravne enote Kamnik z dne 12.4.2006. Zoper ta sklep je udeleženec D. vložil ugovor, ki je bil z izpodbijanim sklepom zavrnjen kot neutemeljen.

Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se pravočasno pritožuje udeleženec. Predlaga spremembo sklepa, ugoditev ugovoru in razveljavitev sklepa o dovolitvi vpisa lastninske pravice na predlagateljico ter zavrnitev njenega predloga za vknjižbo. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je zemljiškoknjižno dovolilo v odločbi upravnega organa pomanjkljivo, ker ne vsebuje oznake sodišča, ki vodi zemljiško knjigo v kateri je vpisana nepremičnina, na kateri se vpisuje lastninska pravica. Ta pomanjkljivost onemogoča identifikacijo nepremičnine in vpis lastninske pravice na njej. Oznaka pristojnega sodišča je bistvena sestavina zemljiškoknjižnega dovolila in ker ta manjka, upravna odločba ne more biti podlaga za vpis.

Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo navajala, da so trditve udeleženca neutemeljene in predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Vpis dovoli, če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oz. na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis (2. točka 1. odstavka 148. člena ZZK-1). Zahtevek za vpis je utemeljen, če se vpis predlaga na podlagi sodne odločbe oz. odločbe drugega državnega organa, če odločba učinkuje v korist osebe, v katere korist se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva (2. točka 1. odstavka 149. člena ZZK-1). 1. odstavek 40. člena ZZK-1 v 8. točki določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočne oz. dokončne odločbe sodišča oz. drugega državnega organa oz. druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo oz. prenehajo na podlagi take odločbe oz. notarskega zapisa. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da upravna odločba z dne 12.4.2006, ki je postala pravnomočna 12.6.2007, ustreza listinam, za katere zakon določa, da so podlaga za zemljiškoknjižni vpis. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pravilno pojasnilo, da se zemljiškoknjižno dovolilo zahteva le za prenos lastninske pravice s pravnim poslom. Predlagateljica pa je lastninsko pravico pridobila na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe upravnega organa (8. točka 1. odstavka 40. člena ZZK-1). Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz 3. točke odločbe Upravne enote Kamnik jasno izhaja, da je za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja pristojno Okrajno sodišče v Kamniku, s pravilnimi razlogi pa je bil zavrnjen tudi ugovor, da na podlagi upravne odločbe ni mogoča identifikacija nepremičnine in da je predlagani zemljiškoknjižni vpis preuranjen.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi pritožnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1). Zato je pritožbo na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo, ker ni utemeljena, in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

35. člen Zakona o nepravdnem postopku, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja subsidiarno (2. odstavek 120. člena ZZK-1), določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da predlagateljica in udeleženec nosita sama stroške pritožbenega postopka.