Jedro

Razlike med razlogi sodbe in vsebino listin lahko pomenijo le kršitev po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP, kar pa po 427. členu ZKP ni predvideno kot razlog za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Dejstvo, da obsojenec ni bil poučen o pravici do prevoda izvedeniškega mnenja, ni vplivalo na pravilnost sodbe, saj je bil izvedenec na glavni obravnavi zaslišan ob prisotnosti stalnega sodnega tolmača, na glavni obravnavi pa je tudi vztrajal pri svojem izvedeniškem mnenju ter odgovarjal na vprašanja zagovornika.

Izrek

Zahteva zagovornikov obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenima sodbama je bil obs. spoznan za krivega hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa po 4. odstavku 255. člena v zvezi s 1. in 3. odstavkom 251. člena KZ RS ter mu je bila izrečena kazen enega leta zapora, po 1. odstavku 68. člena KZ SFRJ pa mu je bil izrečen tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za dobo dveh let. Obsojenčeva zagovornika sta vložila zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. V njej sta uveljavila razloge iz 2. in 3. točke 427. člena ZKP zaradi kršitve obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi, zaradi kršitve določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku in ker je bil obsojenec na glavni obravnavi prikrajšan za pravico uporabljati svoj jezik. Zagovornika sta predlagala, da vrhovno sodišče razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje ter vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Zagovornika ocenjujeta kot kršitev določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku, da sodišče druge stopnje ni obrazložilo zavrnitev bistvenih okoliščin v pritožbi, temveč se je sklicevalo na razloge iz sodbe sodišča prve stopnje, poleg tega pa so v drugostopni sodbi zapisane trditve, ki so v nasprotju z vsebino listin, ki so v sodnem spisu. Ob tem je potrebno ugotoviti, da je sodišče druge stopnje zavzelo stališče do vseh pritožbenih navedb, pri čemer se je med drugim res sklicevalo tudi na razloge sodbe sodišča prve stopnje, vendar pa je v obrazložitvi drugostopne odločbe dovolj natančno obrazložilo, zakaj verjame tisti verziji, na kateri sloni krivdorek. Ob dveh verzijah prometne nesreče, tisti, ki jo uveljavlja obsojenec in tisti, ki jo je sodišče sprejelo kot dokazano, sodišče druge stopnje z utemeljevanjem krivdoreka hkrati zavrača druge dokaze, ne da bi bilo potrebno sodišču znova široko obrazlagati, zakaj jih zavrača. Glede drugega dela kršitev določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku, ki jo uveljavljata zagovornika, pa je potrebno dodati, da zatrjevane razlike med razlogi sodbe in vsebino listin lahko pomenijo le kršitev po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP, kar pa po 427. členu ZKP ni predvideno kot razlog za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe.

Glede uporabe slovenskega jezika v kazenskem postopku, ki se nanaša na pismeno izvedensko mnenje v srbohrvaškem jeziku, je potrebno ugotoviti, da obsojenec res ni bil poučen o pravici do prevoda izvedeniškega mnenja, vendar ta kršitev ni vplivala na pravilnost sodbe. Na glavni obravnavi je bil namreč izvedenec iz Zagreba zaslišan, pri izpovedbi pa je bil prisoten stalni sodni tolmač. Iz izvedenčeve izpovedbe je razvidno, da je vztrajal pri svojem izvedeniškem mnenju, ki ga je tudi obrazložil, posebej pa je odgovarjal še na vprašanja zagovornika. Neprevedeno pismeno izvedeniško mnenje torej v tem pogledu ni v ničemer oviralo razčiščevanja dejanskega stanja.

Vrhovno sodišče se v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ne more spuščati v vprašanja ugotovljenega dejanskega stanja v pravnomočnih odločbah sodišč, uveljavljane kršitve določb zakona o kazenskem postopku pa niso takšne, da bi v tem postopku lahko razveljavilo pravnomočni sodbi. Iz teh razlogov je vrhovno sodišče zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe kot neutemeljeno zavrnilo.