Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Pritožnik je namreč oče strokovne sodelavke, ki delo opravlja ravno na oddelku za civilno sodstvo višjega sodišča, ki je pristojno za odločanje o pravnem sredstvu v njegovi zadevi. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na tem oddelku in relativno majhnost oddelka glede na število zaposlenih bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku na drugi stopnji.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Pred Višjim sodiščem v Kopru je v teku postopek reševanja pritožbe toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi I Cp 231/2021 zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kopru P 54/2017 z dne 30. 10. 2020, izdano v pravdnem postopku zaradi vznemirjanja lastninske pravice (pcto. 3.160,00 EUR), in po nasprotni tožbi zaradi vznemirjanja lastninske pravice in služnostne pravice (pcto. 5.000,00 EUR).

2. Višje sodišče v Kopru je predlagalo delegacijo pristojnosti. Tehtnost razloga je utemeljilo s tem, da je pritožnik1 oče strokovne sodelavke, ki je razporejena na delo na oddelek za civilno sodstvo pristojnega višjega sodišča. Na tem oddelku je namreč zaposlenih le sedem sodnic, en sodnik in tri strokovne sodelavke, ki so vsi strokovno in tudi sicer povezani. Zato bi lahko ta okoliščina pri strankah in javnosti vzbudila dvom v nepristranskost sodišča. 3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakon o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik.2 Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.3

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj, pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Pritožnik je namreč oče strokovne sodelavke, ki delo opravlja ravno na oddelku za civilno sodstvo višjega sodišča, ki je pristojno za odločanje o pravnem sredstvu v njegovi zadevi. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na tem oddelku in relativno majhnost oddelka glede na število zaposlenih bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku na drugi stopnji.

6. Po oceni Vrhovnega sodišča je zato podan razlog za delegacijo pristojnosti. Ker je predlog utemeljen, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Višje sodišče v Ljubljani.

1 Predlagatelj v predlogu sicer napačno navaja, da je pritožbo vložil tožnik oziroma toženec po nasprotni tožbi. Iz spisa in vložene pritožbe (list. št. 201 – 208) je namreč razvidno, da je pritožbo vložil toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi. 2 Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča I R 61/2019 (hči „lastnikov“ prve toženke je strokovna sodelavka na višjem sodišču, I R 77/2016 (tožnikova hči je strokovna sodelavka na manjšem sodišču), I R 129/2015 (hči (in vnukinja) tožencev je strokovna sodelavka), I R 81/2017 (tožničina hči je strokovna sodelavka na manjšem sodišču) in ostale. 3 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I R 165/2019.