VSL Sklep IV Cp 918/2025

Jedro

Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, upoštevaje meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.

Ker so se vsi dogodki odvijali v stanovanju, je za zaščito predlagateljic zadosti, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje, v katerem živita predlagateljici.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se nasprotnemu udeležencu za obdobje 6 mesecev prepove vstopiti v stanovanje na naslovu ..., v katerem živita predlagateljici; v preostalem delu pa se predloga zavrneta.

II.Pritožba se v preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu zavrne ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Predlagateljici in nasprotni udeleženec nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Pritožba se v preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu zavrne ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Predlagateljici in nasprotni udeleženec nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

III.Predlagateljici in nasprotni udeleženec nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev prepovedalo približevanje predlagateljicama na razdaljo, krajšo od 200 m; približevanje stanovanju na naslovu ..., kjer živita predlagateljici, na razdaljo, krajšo od 200 m; približevanje stavbi X in stavbi Y, na razdaljo, krajšo od 200 m ter nadlegovanje predlagateljic po sredstvih za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb (I. točka izreka). Za primer kršitve je kršitelju izreklo denarno kazen v višini 500 EUR (II. točka izreka). Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, je zavrnilo (III. točka izreka).

Obrazložitev

2.Nasprotni udeleženec odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog predlagateljic za izrek ukrepov po ZPND in jima naloži povrnitev njegovih stroškov postopka. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v I., II., IV. in V. točki izreka ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

1.Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev prepovedalo približevanje predlagateljicama na razdaljo, krajšo od 200 m; približevanje stanovanju na naslovu ..., kjer živita predlagateljici, na razdaljo, krajšo od 200 m; približevanje stavbi X in stavbi Y, na razdaljo, krajšo od 200 m ter nadlegovanje predlagateljic po sredstvih za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb (I. točka izreka). Za primer kršitve je kršitelju izreklo denarno kazen v višini 500 EUR (II. točka izreka). Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, je zavrnilo (III. točka izreka).

Pritožnik zatrjuje, da obstaja med udeleženci konflikt, ki pa ne narekuje izreka ukrepov po ZPND. Ni dovolj, da ravnanje pomeni nasilje. Biti mora takšne intenzivnosti, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost ali zasebnost. Ni mu mogoče očitati, da se pred vrnitvijo v stanovanje, v katerem živita predlagateljici in je last njegovih staršev, ni pogovoril s staršema. Izpostavlja zapisnik o sprejemu ustne ovadbe prve predlagateljice s 17. 11. 2024. V njej je predlagateljica pojasnila, da je glavna težava med udeležencema premoženje (konkretno stanovanje). Poudarila je, da prijave zoper njega ne bo podala, ker se drži dogovora glede uporabe stanovanja. V prijavi je izrecno izpostavila, da se v dani situaciji s hčerko ne počutita ogroženi in da ta trenutek nista v podrejenem položaju. Prva predlagateljica CSD-ja ni obiskala zaradi nasilja, ampak zaradi ureditve stanovanjske problematike, kar je v svojem zaslišanju potrdila tudi A. A. Tudi on je enakovredna žrtev predlagateljicama v smislu posledic neurejenega vprašanja uporabe stanovanja. Nobena priča ni potrdila, da bi zaznala kakšno fizično nasilje. Sodišče se do vsebine ustne ovadbe s 17. 11. 2024 ni opredelilo. V njej nista omenjena dogodka s 6. 10. 2024 in 13. 10. 2024. To pomeni, da v predmetnih dogodkih predlagateljici nista bili niti ogroženi niti v podrejenem položaju.

3.Pritožnik zatrjuje, da obstaja med udeleženci konflikt, ki pa ne narekuje izreka ukrepov po ZPND. Ni dovolj, da ravnanje pomeni nasilje. Biti mora takšne intenzivnosti, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost ali zasebnost. Ni mu mogoče očitati, da se pred vrnitvijo v stanovanje, v katerem živita predlagateljici in je last njegovih staršev, ni pogovoril s staršema. Izpostavlja zapisnik o sprejemu ustne ovadbe prve predlagateljice s 17. 11. 2024. V njej je predlagateljica pojasnila, da je glavna težava med udeležencema premoženje (konkretno stanovanje). Poudarila je, da prijave zoper njega ne bo podala, ker se drži dogovora glede uporabe stanovanja. V prijavi je izrecno izpostavila, da se v dani situaciji s hčerko ne počutita ogroženi in da ta trenutek nista v podrejenem položaju. Prva predlagateljica CSD-ja ni obiskala zaradi nasilja, ampak zaradi ureditve stanovanjske problematike, kar je v svojem zaslišanju potrdila tudi A. A. Tudi on je enakovredna žrtev predlagateljicama v smislu posledic neurejenega vprašanja uporabe stanovanja. Nobena priča ni potrdila, da bi zaznala kakšno fizično nasilje. Sodišče se do vsebine ustne ovadbe s 17. 11. 2024 ni opredelilo. V njej nista omenjena dogodka s 6. 10. 2024 in 13. 10. 2024. To pomeni, da v predmetnih dogodkih predlagateljici nista bili niti ogroženi niti v podrejenem položaju.

2.Pritožnik zatrjuje, da obstaja med udeleženci konflikt, ki pa ne narekuje izreka ukrepov po ZPND. Ni dovolj, da ravnanje pomeni nasilje. Biti mora takšne intenzivnosti, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost ali zasebnost. Ni mu mogoče očitati, da se pred vrnitvijo v stanovanje, v katerem živita predlagateljici in je last njegovih staršev, ni pogovoril s staršema. Izpostavlja zapisnik o sprejemu ustne ovadbe prve predlagateljice s 17. 11. 2024. V njej je predlagateljica pojasnila, da je glavna težava med udeležencema premoženje (konkretno stanovanje). Poudarila je, da prijave zoper njega ne bo podala, ker se drži dogovora glede uporabe stanovanja. V prijavi je izrecno izpostavila, da se v dani situaciji s hčerko ne počutita ogroženi in da ta trenutek nista v podrejenem položaju. Prva predlagateljica CSD-ja ni obiskala zaradi nasilja, ampak zaradi ureditve stanovanjske problematike, kar je v svojem zaslišanju potrdila tudi A. A. Tudi on je enakovredna žrtev predlagateljicama v smislu posledic neurejenega vprašanja uporabe stanovanja. Nobena priča ni potrdila, da bi zaznala kakšno fizično nasilje. Sodišče se do vsebine ustne ovadbe s 17. 11. 2024 ni opredelilo. V njej nista omenjena dogodka s 6. 10. 2024 in 13. 10. 2024. To pomeni, da v predmetnih dogodkih predlagateljici nista bili niti ogroženi niti v podrejenem položaju.

2.Nasprotni udeleženec odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog predlagateljic za izrek ukrepov po ZPND in jima naloži povrnitev njegovih stroškov postopka. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v I., II., IV. in V. točki izreka ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Priča B. A. ga je v dogodku z 8. 12. 2024 dojemala kot osebo, ki je bila v konfliktu v enakem položaju kot predlagateljici. Izpovedala je o enakem strahu, da bo nasprotni udeleženec kaj naredil predlagateljicama kot tudi, da bosta onidve poškodovali nasprotnega udeleženca.

V izpodbijanem sklepu je izostala presoja o stopnji konfliktnosti, ki že narekuje posredovanje in utemeljuje odstranitev nasprotnega udeleženca iz skupnosti. Prepričan je, da konflikt med udeleženci ni presegel ločnice, ki narekuje izrek ukrepov po ZPND.

2.Pritožnik zatrjuje, da obstaja med udeleženci konflikt, ki pa ne narekuje izreka ukrepov po ZPND. Ni dovolj, da ravnanje pomeni nasilje. Biti mora takšne intenzivnosti, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost ali zasebnost. Ni mu mogoče očitati, da se pred vrnitvijo v stanovanje, v katerem živita predlagateljici in je last njegovih staršev, ni pogovoril s staršema. Izpostavlja zapisnik o sprejemu ustne ovadbe prve predlagateljice s 17. 11. 2024. V njej je predlagateljica pojasnila, da je glavna težava med udeležencema premoženje (konkretno stanovanje). Poudarila je, da prijave zoper njega ne bo podala, ker se drži dogovora glede uporabe stanovanja. V prijavi je izrecno izpostavila, da se v dani situaciji s hčerko ne počutita ogroženi in da ta trenutek nista v podrejenem položaju. Prva predlagateljica CSD-ja ni obiskala zaradi nasilja, ampak zaradi ureditve stanovanjske problematike, kar je v svojem zaslišanju potrdila tudi A. A. Tudi on je enakovredna žrtev predlagateljicama v smislu posledic neurejenega vprašanja uporabe stanovanja. Nobena priča ni potrdila, da bi zaznala kakšno fizično nasilje. Sodišče se do vsebine ustne ovadbe s 17. 11. 2024 ni opredelilo. V njej nista omenjena dogodka s 6. 10. 2024 in 13. 10. 2024. To pomeni, da v predmetnih dogodkih predlagateljici nista bili niti ogroženi niti v podrejenem položaju.

V izpodbijanem sklepu je izostala presoja o stopnji konfliktnosti, ki že narekuje posredovanje in utemeljuje odstranitev nasprotnega udeleženca iz skupnosti. Prepričan je, da konflikt med udeleženci ni presegel ločnice, ki narekuje izrek ukrepov po ZPND.

Sodišče ni pojasnilo sorazmernosti ukrepa glede na obojestranske konflikte. Prepoved približevanja domu, čeprav le začasna, posega v njegove ustavne pravice. Do konflikta med udeleženci je prihajalo le, kadar so bili skupaj. Pri oceni sorazmernosti izrečenih ukrepov je pomembno, da ti ne učinkujejo le zoper njega, ampak imajo posreden, konkreten učinek tudi na njegove starše, ki so lastniki stanovanja. Z izrekom ukrepa mu je onemogočeno vzdrževanje rednih stikov s staršema. Gre za poseg v pravico do družinskega življenja, pa ne le v njegovo, ampak tudi v pravico njegovih staršev.

Priča B. A. ga je v dogodku z 8. 12. 2024 dojemala kot osebo, ki je bila v konfliktu v enakem položaju kot predlagateljici. Izpovedala je o enakem strahu, da bo nasprotni udeleženec kaj naredil predlagateljicama kot tudi, da bosta onidve poškodovali nasprotnega udeleženca.

Sodišče ni pojasnilo sorazmernosti ukrepa glede na obojestranske konflikte. Prepoved približevanja domu, čeprav le začasna, posega v njegove ustavne pravice. Do konflikta med udeleženci je prihajalo le, kadar so bili skupaj. Pri oceni sorazmernosti izrečenih ukrepov je pomembno, da ti ne učinkujejo le zoper njega, ampak imajo posreden, konkreten učinek tudi na njegove starše, ki so lastniki stanovanja. Z izrekom ukrepa mu je onemogočeno vzdrževanje rednih stikov s staršema. Gre za poseg v pravico do družinskega življenja, pa ne le v njegovo, ampak tudi v pravico njegovih staršev.

Pritožnik uveljavlja kršitev nepopolno/nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ker se sodišče do ključnih listinskih dokazov - poročila psihoterapevtke in ustne ovadbe prve predlagateljice s 17. 11. 2024 - ni opredelilo. Na njuni podlagi bi bilo mogoče ugotoviti, da je bil v sporu med strankami v enakovrednem položaju.

V izpodbijanem sklepu je izostala presoja o stopnji konfliktnosti, ki že narekuje posredovanje in utemeljuje odstranitev nasprotnega udeleženca iz skupnosti. Prepričan je, da konflikt med udeleženci ni presegel ločnice, ki narekuje izrek ukrepov po ZPND.

Pritožnik uveljavlja kršitev nepopolno/nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ker se sodišče do ključnih listinskih dokazov - poročila psihoterapevtke in ustne ovadbe prve predlagateljice s 17. 11. 2024 - ni opredelilo. Na njuni podlagi bi bilo mogoče ugotoviti, da je bil v sporu med strankami v enakovrednem položaju.

Uveljavlja tudi kršitev materialnega prava, ker namen ZPND ni v tem, da se rešujejo civilnopravna in stvarnopravna vprašanja. Materialna kršitev je podana tudi zato, ker je sodišče kršilo temeljno načelo sorazmernosti, kot ga določa ZPND. Ni nobenega dokaznega gradiva, iz katerega bi izhajalo, da obstaja verjetnost ponovitve konfliktov. Sodišče se ni opredelilo do ključnih argumentov in z njegove strani predlaganih dokazov, zato uveljavlja tudi kršitev iz 14. točke 339. člena ZPP ter kršitev 22. člena ustave RS in 25. člena ustave RS. Konflikti so bili nenačrtovani; so posledica neurejene stanovanjske problematike.

Sodišče ni pojasnilo sorazmernosti ukrepa glede na obojestranske konflikte. Prepoved približevanja domu, čeprav le začasna, posega v njegove ustavne pravice. Do konflikta med udeleženci je prihajalo le, kadar so bili skupaj. Pri oceni sorazmernosti izrečenih ukrepov je pomembno, da ti ne učinkujejo le zoper njega, ampak imajo posreden, konkreten učinek tudi na njegove starše, ki so lastniki stanovanja. Z izrekom ukrepa mu je onemogočeno vzdrževanje rednih stikov s staršema. Gre za poseg v pravico do družinskega življenja, pa ne le v njegovo, ampak tudi v pravico njegovih staršev.

Uveljavlja tudi kršitev materialnega prava, ker namen ZPND ni v tem, da se rešujejo civilnopravna in stvarnopravna vprašanja. Materialna kršitev je podana tudi zato, ker je sodišče kršilo temeljno načelo sorazmernosti, kot ga določa ZPND. Ni nobenega dokaznega gradiva, iz katerega bi izhajalo, da obstaja verjetnost ponovitve konfliktov. Sodišče se ni opredelilo do ključnih argumentov in z njegove strani predlaganih dokazov, zato uveljavlja tudi kršitev iz 14. točke 339. člena ZPP ter kršitev 22. člena ustave RS in 25. člena ustave RS. Konflikti so bili nenačrtovani; so posledica neurejene stanovanjske problematike.

3.Prva predlagateljica je na pritožbo odgovorila. V njej predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnik uveljavlja kršitev nepopolno/nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ker se sodišče do ključnih listinskih dokazov - poročila psihoterapevtke in ustne ovadbe prve predlagateljice s 17. 11. 2024 - ni opredelilo. Na njuni podlagi bi bilo mogoče ugotoviti, da je bil v sporu med strankami v enakovrednem položaju.

3.Prva predlagateljica je na pritožbo odgovorila. V njej predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Zakon o preprečevanju nasilja v družini v 3. členu opredeljuje pojem nasilja v družini. To predstavlja vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (žrtev). Namen ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je v tem, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Pri izreku ukrepov, ki posegajo v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti. Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja.

4.Pritožba je delno utemeljena.

Uveljavlja tudi kršitev materialnega prava, ker namen ZPND ni v tem, da se rešujejo civilnopravna in stvarnopravna vprašanja. Materialna kršitev je podana tudi zato, ker je sodišče kršilo temeljno načelo sorazmernosti, kot ga določa ZPND. Ni nobenega dokaznega gradiva, iz katerega bi izhajalo, da obstaja verjetnost ponovitve konfliktov. Sodišče se ni opredelilo do ključnih argumentov in z njegove strani predlaganih dokazov, zato uveljavlja tudi kršitev iz 14. točke 339. člena ZPP ter kršitev 22. člena ustave RS in 25. člena ustave RS. Konflikti so bili nenačrtovani; so posledica neurejene stanovanjske problematike.

6.Glavni vir sporov med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem so nerazčiščena premoženjska vprašanja po razpadu njune zunajzakonske skupnosti. Srž problema predstavlja stanovanje, v katerem je družina živela pred razpadom skupnosti. V stanovanju, ki je last staršev nasprotnega udeleženca, sta ostali predlagateljici.

5.Zakon o preprečevanju nasilja v družini v 3. členu opredeljuje pojem nasilja v družini. To predstavlja vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (žrtev). Namen ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je v tem, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Pri izreku ukrepov, ki posegajo v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti. Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja.

3.Prva predlagateljica je na pritožbo odgovorila. V njej predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do napetih odnosov in posredovanja policije prihajalo že v letu 2022. Nasprotni udeleženec se je nato iz stanovanja izselil, v avgustu 2024 pa ponovno vrnil, ne da bi o tem predhodno obvestil predlagateljici.

6.Glavni vir sporov med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem so nerazčiščena premoženjska vprašanja po razpadu njune zunajzakonske skupnosti. Srž problema predstavlja stanovanje, v katerem je družina živela pred razpadom skupnosti. V stanovanju, ki je last staršev nasprotnega udeleženca, sta ostali predlagateljici.1 Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do napetih odnosov in posredovanja policije prihajalo že v letu 2022. Nasprotni udeleženec se je nato iz stanovanja izselil, v avgustu 2024 pa ponovno vrnil, ne da bi o tem predhodno obvestil predlagateljici.

4.Pritožba je delno utemeljena.

7.Tudi v luči nerazrešenih odnosov po razpadu skupnosti je treba motriti dogodke, zaradi katerih sta bila vložena predloga za izrek ukrepov. Pritožbi ne uspe izpodbiti ugotovitev sodišča o fizičnem in psihičnem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljicama. Pritiskal je nanju, da se izselita iz stanovanja. Pritožbeno sodišče sledi ugotovitvam prvega sodišča, da sta bili v krču, jemali sta antidepresive/pomirjevala, druga predlagateljica je vsak dan jokala. Tudi nadaljnji dogodki v oktobru in decembru 2024, ki jih je sodišče podrobno predstavilo, izkazujejo, da ne gre le za konfliktnosti, ki naj bi jih udeleženci razreševali sami v okviru ustreznih pravnih postopkov. Ravnanja/pritiski nasprotnega udeleženca so se stopnjevali; želel je zavzeti kavč v dnevni sobi, ki ga je za spanje uporabljala prva predlagateljica. Ta je ob prerivanju zadobila brco v ramo. Nasprotni udeleženec jo je žalil z izrazi "kurva," "čefurka", "prasica", "čarovnica", "krvoses" in podobno. Rekel ji je, naj izgine v Bosno. V decembru (8. 12. 2024) je želel brez privoljenja prve predlagateljice prenesti kavč v svojo spalnico. Ni se menil za to, da je na tem kavču spala predlagateljica. Odrinil je drugo predlagateljico, da je dvakrat padla na tla. Priče so potrdile, da je bila druga predlagateljica močno razburjena. Priča B. A. je potrdila, da jo je bilo strah, da bi nasprotni udeleženec kaj naredil hčerki. Strah predlagateljic pred nasprotnim udeležencem je potrdila tudi priča C. A. Vsemu temu pritrjuje (tudi) ugotovitev CSD, ki je ob pogovoru z drugo predlagateljico zaznal njen hud strah pred tem, da bo oče stopnjeval nasilje do matere ter ju prisilil, da zapustita skupen dom.

5.Zakon o preprečevanju nasilja v družini v 3. členu opredeljuje pojem nasilja v družini. To predstavlja vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (žrtev). Namen ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je v tem, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Pri izreku ukrepov, ki posegajo v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti. Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja.

8.Na podlagi predstavljenih okoliščin pritožbeno sodišče ne sledi pritožbi, ki minimalizira dogodke in poudarja, da konflikt med udeleženci ni presegel ločnice, ki narekuje izrek ukrepov po ZPND. Tega ne spremeni niti sklicevanje na ustno ovadbo prve predlagateljice s 17. 11. 2024 in dejstvo, da se sodišče ni opredelilo do poročila psihoterapevtke nasprotnega udeleženca. Noben od teh dokazov ne potrjuje, da so bili udeleženci v sporu v enakovrednem položaju. Za presojo je pomembno tudi dejstvo, da je že v preteklosti prihajalo do poniževanj prve predlagateljice in žaljenja z izrazi "prasica", "čefurka", "čarovnica", "krvoses" in da naj izgine v Bosno. Nasilje v preteklosti lahko kaže tudi na stopnjo ogroženosti žrtve v bodočnosti. Nasprotni udeleženec je fizično močnejši od predlagateljic. Je mojster borilnih veščin. Iz vseh teh razlogov ne more biti enako ogrožen, kot sta predlagateljici.

9.Pritožbeno sodišče na podlagi vsega procesnega gradiva ugotavlja, da so ravnanja nasprotnega udeleženca narekovala izrek ukrepov po ZPND. Utemeljeno pa pritožba opozarja na nezadostno upoštevanje načela sorazmernosti. Iz procesnega gradiva izhaja, da je do sporov in nasilja prihajalo le, kadar so bili udeleženci skupaj v stanovanju. Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, upoštevaje meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.

6.Glavni vir sporov med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem so nerazčiščena premoženjska vprašanja po razpadu njune zunajzakonske skupnosti. Srž problema predstavlja stanovanje, v katerem je družina živela pred razpadom skupnosti. V stanovanju, ki je last staršev nasprotnega udeleženca, sta ostali predlagateljici.1 Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do napetih odnosov in posredovanja policije prihajalo že v letu 2022. Nasprotni udeleženec se je nato iz stanovanja izselil, v avgustu 2024 pa ponovno vrnil, ne da bi o tem predhodno obvestil predlagateljici.

9.Pritožbeno sodišče na podlagi vsega procesnega gradiva ugotavlja, da so ravnanja nasprotnega udeleženca narekovala izrek ukrepov po ZPND. Utemeljeno pa pritožba opozarja na nezadostno upoštevanje načela sorazmernosti. Iz procesnega gradiva izhaja, da je do sporov in nasilja prihajalo le, kadar so bili udeleženci skupaj v stanovanju. Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, upoštevaje meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.2 Ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec v času prepovedi približevanja kršil odredbo. Zato po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za izrek ukrepov iz 1., 3., 4. in 5. alineje I. točke izreka. Ker so se vsi dogodki odvijali v stanovanju, je za zaščito predlagateljic zadosti, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje na naslovu B.cesta 176, v katerem živita predlagateljici. S tem ukrepom bo zaščita žrtev ustrezna, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da v spisu niti ni podatkov o kakršnihkoli kršitvah ukrepov, izrečenih s strani policije in sodišča prve stopnje.

Ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec v času prepovedi približevanja kršil odredbo. Zato po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za izrek ukrepov iz 1., 3., 4. in 5. alineje I. točke izreka. Ker so se vsi dogodki odvijali v stanovanju, je za zaščito predlagateljic zadosti, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje na naslovu B.cesta 176, v katerem živita predlagateljici. S tem ukrepom bo zaščita žrtev ustrezna, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da v spisu niti ni podatkov o kakršnihkoli kršitvah ukrepov, izrečenih s strani policije in sodišča prve stopnje.

7.Tudi v luči nerazrešenih odnosov po razpadu skupnosti je treba motriti dogodke, zaradi katerih sta bila vložena predloga za izrek ukrepov. Pritožbi ne uspe izpodbiti ugotovitev sodišča o fizičnem in psihičnem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljicama. Pritiskal je nanju, da se izselita iz stanovanja. Pritožbeno sodišče sledi ugotovitvam prvega sodišča, da sta bili v krču, jemali sta antidepresive/pomirjevala, druga predlagateljica je vsak dan jokala. Tudi nadaljnji dogodki v oktobru in decembru 2024, ki jih je sodišče podrobno predstavilo, izkazujejo, da ne gre le za konfliktnosti, ki naj bi jih udeleženci razreševali sami v okviru ustreznih pravnih postopkov. Ravnanja/pritiski nasprotnega udeleženca so se stopnjevali; želel je zavzeti kavč v dnevni sobi, ki ga je za spanje uporabljala prva predlagateljica. Ta je ob prerivanju zadobila brco v ramo. Nasprotni udeleženec jo je žalil z izrazi "kurva," "čefurka", "prasica", "čarovnica", "krvoses" in podobno. Rekel ji je, naj izgine v Bosno. V decembru (8. 12. 2024) je želel brez privoljenja prve predlagateljice prenesti kavč v svojo spalnico. Ni se menil za to, da je na tem kavču spala predlagateljica. Odrinil je drugo predlagateljico, da je dvakrat padla na tla. Priče so potrdile, da je bila druga predlagateljica močno razburjena. Priča B. A. je potrdila, da jo je bilo strah, da bi nasprotni udeleženec kaj naredil hčerki. Strah predlagateljic pred nasprotnim udeležencem je potrdila tudi priča C. A. Vsemu temu pritrjuje (tudi) ugotovitev CSD, ki je ob pogovoru z drugo predlagateljico zaznal njen hud strah pred tem, da bo oče stopnjeval nasilje do matere ter ju prisilil, da zapustita skupen dom.

10.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da spor glede bivanja v stanovanju, ki prerašča v nasilje, traja že vsaj tri leta. Zato priporoča vsem udeležencem, da se lotijo reševanja zadeve na konstruktiven način. Če sami ne morejo doseči dogovora, je že skrajni čas, da sprožijo ustrezne pravne postopke.

8.Na podlagi predstavljenih okoliščin pritožbeno sodišče ne sledi pritožbi, ki minimalizira dogodke in poudarja, da konflikt med udeleženci ni presegel ločnice, ki narekuje izrek ukrepov po ZPND. Tega ne spremeni niti sklicevanje na ustno ovadbo prve predlagateljice s 17. 11. 2024 in dejstvo, da se sodišče ni opredelilo do poročila psihoterapevtke nasprotnega udeleženca. Noben od teh dokazov ne potrjuje, da so bili udeleženci v sporu v enakovrednem položaju. Za presojo je pomembno tudi dejstvo, da je že v preteklosti prihajalo do poniževanj prve predlagateljice in žaljenja z izrazi "prasica", "čefurka", "čarovnica", "krvoses" in da naj izgine v Bosno. Nasilje v preteklosti lahko kaže tudi na stopnjo ogroženosti žrtve v bodočnosti. Nasprotni udeleženec je fizično močnejši od predlagateljic. Je mojster borilnih veščin. Iz vseh teh razlogov ne more biti enako ogrožen, kot sta predlagateljici.

11.Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj pojasnjeno pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je nasprotnemu udeležencu prepovedano (le) vstopanje v stanovanje, v katerem živita predlagateljici (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Predlog za izrek preostalih ukrepov iz I. točke izreka pa je zavrnilo. V preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

12.Sodišče v postopku odloči o stroških postopka po prostem preudarku (8. odstavek 22.a člena ZPND). Ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, tako uspeha v postopku kot potrebnosti vložitve predloga, je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

9.Pritožbeno sodišče na podlagi vsega procesnega gradiva ugotavlja, da so ravnanja nasprotnega udeleženca narekovala izrek ukrepov po ZPND. Utemeljeno pa pritožba opozarja na nezadostno upoštevanje načela sorazmernosti. Iz procesnega gradiva izhaja, da je do sporov in nasilja prihajalo le, kadar so bili udeleženci skupaj v stanovanju. Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, upoštevaje meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.2 Ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec v času prepovedi približevanja kršil odredbo. Zato po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za izrek ukrepov iz 1., 3., 4. in 5. alineje I. točke izreka. Ker so se vsi dogodki odvijali v stanovanju, je za zaščito predlagateljic zadosti, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje na naslovu B.cesta 176, v katerem živita predlagateljici. S tem ukrepom bo zaščita žrtev ustrezna, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da v spisu niti ni podatkov o kakršnihkoli kršitvah ukrepov, izrečenih s strani policije in sodišča prve stopnje.

12.Sodišče v postopku odloči o stroških postopka po prostem preudarku (8. odstavek 22.a člena ZPND). Ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, tako uspeha v postopku kot potrebnosti vložitve predloga, je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

10.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da spor glede bivanja v stanovanju, ki prerašča v nasilje, traja že vsaj tri leta. Zato priporoča vsem udeležencem, da se lotijo reševanja zadeve na konstruktiven način. Če sami ne morejo doseči dogovora, je že skrajni čas, da sprožijo ustrezne pravne postopke.

-------------------------------

1Druga predlagateljica je hčerka prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Predlog za izrek ukrepov je vložila 27. 1. 2025, sodišče pa ga obravnava skupaj s predlogom prve predlagateljice, vloženim 21. 1. 2025. Sklep o združitvi zadev v skupno obravnavanje je sodišče izdalo 28. 1. 2025.

11.Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj pojasnjeno pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je nasprotnemu udeležencu prepovedano (le) vstopanje v stanovanje, v katerem živita predlagateljici (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Predlog za izrek preostalih ukrepov iz I. točke izreka pa je zavrnilo. V preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

2Primerjaj VSL sklep IV Cp 773/2024.

12.Sodišče v postopku odloči o stroških postopka po prostem preudarku (8. odstavek 22.a člena ZPND). Ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, tako uspeha v postopku kot potrebnosti vložitve predloga, je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

-------------------------------

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 3, 19

1Druga predlagateljica je hčerka prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Predlog za izrek ukrepov je vložila 27. 1. 2025, sodišče pa ga obravnava skupaj s predlogom prve predlagateljice, vloženim 21. 1. 2025. Sklep o združitvi zadev v skupno obravnavanje je sodišče izdalo 28. 1. 2025.

Pridruženi dokumenti:*

2Primerjaj VSL sklep IV Cp 773/2024.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

VSL Sklep IV Cp 918/2025

ECLI:SI:VSLJ:2025:IV.CP.918.2025 Civilni oddelek

Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas