Jedro

Če bo nasprotna udeleženka v pravdi II P 124/2017 uspešna in bo morala predlagateljica odstraniti to, kar pritožnica s tožbo zahteva, bo skupna vrednost nepremičnin nižja, nižja pa bo tudi vrednost tistega dela solastnih nepremičnin, za katerega se v tem postopku poteguje predlagateljica. To pomeni, da bo (če bo sodišče prve stopnje takemu predlogu sledilo) imela slednja, glede na svoj solastni delež, ki znaša ½, pravico bodisi do večjega (fizičnega) dela solastnih nepremičnin bodisi do plačila razlike v vrednosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek N 111/2008, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, prekine do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi II P 124/2017 istega sodišča. II. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo se pridrži za končni sklep.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Udeleženki tega postopka sta solastnici parcel z ID znakom 000 3144/5 in 000 3144/6, vsaka do ½. Predlagateljica je v letu 2008 vložila predlog za delitev in predlagala fizična razdelitev nepremičnin tako, da bi sama prejela v izključno last parcelo 3144/6, na kateri stoji stanovanjski objekt, ki sta ga zgradila skupaj z možem, nasprotna udeleženka pa parcelo 3144/5, na kateri stoji z njene strani zgrajena stanovanjska hiša. Na naroku dne 15. 5. 2009 je bilo kot nesporno ugotovljeno: 1. da predlagateljica uporablja parcelo 3144/6, nasprotna udeleženka pa parcelo 3144/5 in 2. da sta udeleženki zgradili hiše vsaka s svojimi sredstvi. Sodišču sta predlagali, da pri delitvi upošteva le vrednost zemljišča brez na njih zgrajenih objektov. V letu 2013 je nasprotna udeleženka zoper predlagateljico vložila tožbo, ki jo obravnava Okrajno sodišče v Ljubljani pod II P 124/2017. Z njo zahteva, da se predlagateljici (tam toženki) naloži, da s parcele 000 3144/6 odstrani lesen kozolec, zidano ograjo v približni višini 2,5 m in dolžini približno 30m, ki meji na parcelo 000 3144/8, lopo za orodje, manjšo betonsko škarpo in stopnice ob terasi ter eno etažo stanovanjske hiše, ki naj bi bila zgrajena brez gradbenega dovoljenja ter na nepremičnini vzpostavi stanje pred postavitvijo objektov. Odločitev o prekinitvi tega pravdnega postopka do odločitve o delitvi, je bila s sklepom tega sodišča I Cp 2225/2018 z dne 26. 9. 2018 razveljavljena, saj odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za pravdno zadevo. Nasprotna udeleženka je nato 16. 10. 2018 predlagala prekinitev tega nepravdnega postopka, saj bo v primeru, da bo s tožbo uspela, vrednost nepremičnin zaradi odstranjenih objektov drugačna.

Odločitev sodišča prve stopnje

2. Sodišče prve stopnje je predlog za prekinitev zavrnilo. Meni, da v pravdi ne bo rešeno vprašanje, ki za nepravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje, saj je dolžno o delitvi odločiti po stanju, v kakršnem je stvar v trenutku odločanja. Med udeleženkama pa obstaja soglasje, da se pri delitvi upošteva le vrednost zemljišča, ne pa tudi na njem zgrajenih objektov in zato odločitev v pravdi na odločanje ne bo imela vpliva.

Pritožbene navedbe

3. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Vztraja, da se bo vrednost nepremičnine, če bo s tožbo uspela, spremenila. Sodišče ni dosledno, ko na eni strani navaja, da je dolžno izvesti delitev po stanju v trenutku odločanja, po drugi pa pravi, da objekti, ki stojijo na parcelah, niso relevantni. Opozarja, da so objekti sestavni del zemljišča. Res sta bili udeleženki na začetku tega postopka soglasni, da se pri delitvi upošteva le vrednost zemljišča, sedaj pa takega soglasja vsaj na strani nasprotne udeleženke ni več. Sodišče bo zato moralo pri delitvi upoštevati tako vrednost solastnih zemljišč, kot vrednost na njem stoječih objektov. K temu ga zavezuje zakon. Če nekaterih objektov na parceli predlagateljice ne bo več, to vsekakor spreminja razmerje vrednosti.

4. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je odločitev sodišča pravilna. Zahtevek za odstranitev objektov je neutemeljen, poleg tega tudi ne pomeni podlage za prekinitev postopka. V pritožbi umaknjeno soglasje, da se pri delitvi upošteva le vrednost zemljišča, nima učinka. Je tudi nedopustno, saj gre za zlorabo pravic in zavlačevanje postopka. Nasprotna udeleženka nima dejanskega niti pravnega interesa za prekinitev postopka.

Presoja in odločitev pritožbenega sodišča

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je presojo, da v pravdi ne bo rešeno predhodno vprašanje in posledično tudi odločitev, da postopka ne prekine, oprlo na soglasje obeh udeleženk, da se pri oceni vrednosti nepremičnin, ki ju deli, upošteva le vrednost zemljišča. Druga drugi sta namreč priznali, da sta stavbe na nepremičninah zgradili vsaka s svojimi sredstvi. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je nasprotna udeleženka to soglasje v pritožbi preklicala. Ker predlagateljica v odgovoru na pritožbo oporeka dopustnosti takega preklica, odreka pa mu tudi učinek, najprej odgovarja na to vprašanje.

7. Preklic soglasja1, dan po tem, ko je od vložitve predloga poteklo že več kot deset let in so bile nepremičnine tudi že ocenjene brez upoštevanja objektov, ki so na njih zgrajeni, je s stališča ekonomičnosti sicer vprašljivo, vsaj vprašljiv je tudi interes, ki ga udeleženka s tem zasleduje (glej razloge v točki 8), ni pa preklic nedopusten, niti ni brez učinkov. Sodišče bo namreč moralo v nadaljevanju postopka (če se udeleženki ne bosta drugače sporazumeli ali ne bi za to nastopile druge ovire) pri delitvi upoštevati tako zemljišče, kot na njih stoječe objekte.

8. To je tudi razlog, da je pritožnici treba pritrditi, da je vprašanje, ali oziroma kakšni objekti stojijo na nepremičninah, za delitev pomembno. Nepremičnina, na kateri ni objektov, je manj vredna in obratno. To ima pomen tudi za odločitev o delitvi, saj tisti, ki dobi nepremičnino, na kateri je stavba, dobi večjo vrednost kot bi jo, če stavbe ne bi bilo. Dejstvo, da na nepremičnini stoji objekt, lahko vpliva tudi na način fizične razdelitve, saj je nepremičnino brez stavbe mogoče fizično deliti na različne načine, če je na njej stavba, pa so ti načini omejeni. In še bolj konkretno: če bo nasprotna udeleženka v pravdi II P 124/2017 uspešna in bo morala predlagateljica odstraniti to, kar pritožnica s tožbo zahteva, bo skupna vrednost nepremičnin nižja, nižja pa bo tudi vrednost tistega dela solastnih nepremičnin, za katerega se v tem postopku poteguje predlagateljica. To pomeni, da bo (če bo sodišče prve stopnje takemu predlogu sledilo) imela slednja, glede na svoj solastni delež, ki znaša ½, pravico bodisi do večjega (fizičnega) dela solastnih nepremičnin bodisi do plačila razlike v vrednosti.

9. Vprašanje, ki bo rešeno v pravdnem postopku II P 124/2017, zato je predhodno vprašanje za ta postopek in je posledično odločitev o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka materialnopravno nepravilna. Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da v položaju, ko je rešitev predhodnega vprašanja odvisna od dejstev, ki so med udeleženci sporna (in tak je tudi konkretni primer), sodišče nima možnosti, da predhodno vprašanje v postopku delitve reši samo (glej 8. in 9. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP).

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ta postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi II P 124/2017, ki ga vodi Okrajno sodišče v Ljubljani.

11. O stroških, ki jih je priglasila predlagateljica, ki je na pritožbo odgovorila, pritožbeno sodišče ni odločilo, saj gre za strošek, ki je del stroškov postopka delitve in bo o njih odločilo sodišča prve stopnje, ko bo izdalo sklep o delitvi.

1 To soglasje bi sodišču prve stopnje dalo podlago, da pri oceni skupne vrednosti obeh nepremičnin in nato tudi pri oceni dela, ki bi ga dodelilo posamezni udeleženki, ne bi upoštevalo vrednosti, ki je posledica investicije posamezne solastnice.