Jedro

Kršitve, upoštevane že v pisnem opozorilu pred odpovedjo, ne morejo biti upoštevane kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je razsodilo: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki glasi: "1. Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 6. 2017 iz krivdnih razlogov, ki jo je dne 22. 3. 2019 podala tožena stranka tožeči stranki, nezakonita.

Tožeči stranki delovno razmerje dne 22. 3. 2019 ni prenehalo, zato jo je tožena stranka dolžna za čas od 22. 3. 2019 do dneva vročitve sodbe sodišča prve stopnje prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, ji za isto obdobje obračunati bruto zneske plač, upoštevaje bruto plačo in fleksibilen del plače glede na delovno uspešnost, ki bi bila tožeči stranki izplačana, če bi v istem obdobju delala pri toženi stranki (594,38 EUR bruto plača brez fleksibilnega dela), od tako obračunanih zneskov mesečnih nadomestil plače plačati davke in prispevke na ustrezne račune, ter tožeči stranki izplačati mesečne zneske nadomestil plač, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila." II. Tožeča stranka krije svoje stroške postopka."

2. Tožnica podaja pritožbo zoper sodbo iz razloga po 1., 2. in 3. točki 338. člena ZPP. Navaja, da uveljavlja kršitev na podlagi določila 1. točke 338. člena ZPP v povezavi s 15. točko 339. člena ZPP, ker je o odločilnem dejstvu nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Sodišče je pod točko 9 presojalo prvi očitek tožnici, da 2. 1. 2018 na A. blagajni (oziroma hitri blagajni), kupcu ni omogočila koriščenja kupona s 25 % popustom kljub temu, da je bila seznanjena, da tega dne kupci lahko koristijo kupon z navedenim popustom za izbran izdelek. Tožnica je svoji nadrejeni pojasnila, da ni vedela, da je tega dne mogoče uveljaviti kupon, med tem, ko je po pregledu arhiva bonov ugotovila, da je tožnica 2. 1. 2018 ob 9.25 uri potrdila uveljavitev kupona, kar naj bi pomenilo, da je bila tožnica seznanjena z možnostjo uveljavljanja kuponov. V točki 11 je sodišče zaključilo, da tožena stranka tožničino izpoved izpodbija s predložitvijo računa (izpis iz arhiva bonov z dne 2. 1. 2018). Zaključki sodišča so v nasprotju s predloženo listino v spisu, saj iz listine izhaja popolnoma drug zaključek. Iz listine izhaja, da je nek kupec na expres blagajni ob 9.25 uri prejel popust v višini 22 %. Glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tožnica navaja, da glede na ustroj delovanja tožene stranke in posameznih delokrogov izhaja, da je potrebno zaposlene seznaniti s popusti, pri čemer se kupone prinese na blagajno, da se blagajničarke lahko pravočasno seznanijo in pripravijo na obračun artiklov. Tožnica opozarja na pritožbo kupca B.B., ki je navedel v pritožbi, naj tožena stranka navede, za katere artikle velja popust v višini 25 %. Kolikor sodišče zatrjuje, je na podlagi določila drugega odstavka 89. člena ZDR-1 dokazno breme o obstoju razloga za odpoved na strani delodajalca. Konkretne kršitve tožnici niso dokazane. Glede zamude na delo z dne 14. 1. 2018, ko naj bi tožnica na delo prišla ob 8.00 uri, čeprav bi v skladu z razporeditvijo morala priti na delo ob 7.00 uri, je tožnica prepričana, da tožena stranka razloga ni dokazala. V kolikor bi prišlo do enourne zamude, ne gre za resen in utemeljen odpovedni razlog in tudi ne razlog, ki bi onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Dejansko stanje kršitve pod točko 20 je ugotovljeno zmotno. Glede obnašanja tožnice, ki naj bi bilo agresivno, vzvišeno, nedopustno, etično netolerantno, je potrebno poudariti, da je tožnica preprečevala vstop kupcev v trgovino pri A. blagajnah. Izdana sodna odločba je arbitrarna, saj sodišče obrazložene sodbe ni argumentiralo in specifično navedlo, zakaj verjame trditvam tožene stranke ne pa trditvam tožnice. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnice ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. Meni, da pritožba navaja vrsto nedopustnih pritožbenih novot, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati. V določenem delu tožnica podaja navedbe, ki so celo v nasprotju s trditvami v tožbi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, je pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

6. V predmetnem postopku je sodišče izvedlo dokaze s prečitanjem celotne listinske dokumentacije, ki sta jo predložili obe stranki in zaslišalo tožnico ter priče C.C., D.D., E.E. in F.F. in navedlo, da je izvedlo vse za rešitev obravnavanega spora pomembne in ustrezno substancirane dokaze ter ugotovilo, da tožbeni zahtevek tožnice za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni utemeljen in posledično tudi zavrnilo reintegracijski in reparacijski zahtevek.

7. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj. - ZDR-1) v 85. členu ureja obveznosti delodajalca pred odpovedjo. V prvem odstavku določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Sodišče se je natančno opredelilo do očitane kršitve z dne 2. 1. 2018 na A. blagajni oziroma t.i. hitri blagajni kupcu (9., 10., 11., 12. točka) ter do kršitve pogodbenih obveznosti zamude na delo z dne 14. 1. 2018, ko je tožnica prišla na delo ob 8.00 uri in ne ob 7.00 uri, kot bi morala, in v točkah 14 in 15 obrazložilo, da so navedene kršitve tožnici dokazane ter da je tožnica kljub podanemu obravnavanemu pisnemu opozorilu s kršitvami pogodbenih delovnih obveznosti nadaljevala, posledično pa ji je tožena stranka na podlagi ugotovljenih ponovnih kršitev podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 12. 3. 2019, kjer pa je navedla kršitve, ki so bile tožnici očitane kršitve že v pisnem opozorilu pred odpovedjo. Pritožbeno sodišče poudarja, da iz obdolžitve in vabila na zagovor pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 2. 2019 izhaja, da so bila tožnici podana pisna opozorila za kršitev vključno do 25. 1. 2019, v nadaljevanju pa je pod točko 4 ugotovljeno, da naj bi bila tožnica 11. 2. 2019 do stranke, ki je prišla na blagajno, izredno osorna, arogantna in neprijazna. Kršitve, upoštevane že v pisnem opozorilu pred odpovedjo, ne morejo biti upoštevane kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Tudi ni raziskalo oziroma razložilo kršitve podane po pisnem opozorilu, pač pa je le zavzelo stališče, da je tožnica kršitve ponavljala. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče posebej opredeliti do očitanih kršitev iz pisnega opozorila in ugotoviti, ali je bilo pisno opozorilo podano utemeljeno. Posebej pa bo moralo sodišče ugotavljati ali so bile tožnici kršitve očitane v podani redni odpovedi podane ali ne, saj kot že navedeno iste kršitve pogodbenih obveznosti ne morejo biti predmet tako pisnega opozorila kot podane redne odpovedi iz krivdnega razloga.

8. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo relevantnih očitkov in bi pritožbeno sodišče prvič obravnavalo zadevo ter strankama odvzelo pravico do pritožbe. Odločitev temelji na določilu 354. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev temelji na določilu 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.