Jedro

Spisna dokumentacija v zadevi ne omogoča zaključka, da so v etažnem načrtu, ki je sestavni del elaborata z dne 11. 2. 2009 (nastalega kot rezultat obsežnega več let trajajočega postopka spreminjanja in dopolnjevanja elaborata z dne 1. 3. 2004), stavba in njeni deli navedeni s podatki, ki se vpisujejo v kataster stavb, v skladu s predpisi, in da so stranke imele možnost sodelovanja v postopku tako, da bi bilo zadoščeno določbam 9. člena ZUP. Navedeni elaborat ne more biti predmet nadaljnjega spreminjanja oziroma dopolnjevanja in kot spremenjen oziroma dopolnjen ne more biti ustrezna dejanska podlaga za odločanje o vpisu predmetne stavbe in njenih delov v kataster stavb po relevantnih določbah ZENDMPE, saj je nastal kot rezultat obsežnega ter nepreglednega več let trajajočega postopka spreminjanja in dopolnjevanja prvega elaborata z dne 1. 3. 2004 ter zato v postopku za vpis v kataster stavb ne more več predstavljati verodostojnega dokumenta.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Območne geodetske uprave Ljubljana št. 02133-1/2006-46 z dne 16. 2. 2009 odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 80,00 EUR v 15-ih dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Območna geodetska uprava Ljubljana (prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se stavba z naslovom ..., ki stoji na stavbni parceli št. 13 v k.o. ... vpiše v kataster stavb ter da se stavbi in delom stavbe določijo identifikacijske številke, površine in dejanska raba, kot je razvidno iz tam navedene tabele. Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da je A.A. 12. 1. 2005 podala za predmetno stavbo zahtevo za prvi vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb. O zahtevi je organ odločil z odločbo z dne 10. 5. 2005, ki pa jo je drugostopenjski organ z odločbo z dne 11. 10. 2006 odpravil ter zadevo vrnil v ponovni postopek. Na poziv organa k dopolnitvi elaborata za prvi vpis stavbe v kataster stavb je bil 9. 7. 2007 predložen dopolnjen elaborat. Dne 10. 8. 2007 je organ strankam v postopku poslal vabilo k podpisu izjave o strinjanju z dopolnjenim elaboratom; iz odzivov na vabilo nekaterih strank je izhajalo, da so izmere nepravilne ter da so bili prostori v stavbi podvrženi temeljiti prenovi, zaradi česar stanje v elaboratu ne ustreza stanju v stavbi. Dne 5. 11. 2008 je bil vlagateljici zahteve ponovno poslan poziv k dopolnitvi elaborata tako, da se izvede tudi uskladitev identifikacijskih številk delov stavb iz elaborata glede na dele stavbe, kot so vpisani v zemljiški knjigi. Dne 15. 1. 2009 je bila opravljena ustna obravnava, na podlagi ugotovitve ustne obravnave pa je bila vlagateljica zahteve 19. 1. 2009 ponovno pozvana k dopolnitvi elaborata. Organ je v roku prejel dopolnjen elaborat, ki ga je 11. 2. 2009 potrdila odgovorna geodetinja ... Na podlagi navedenega elaborata se je izvedel vpis stavbe v kataster stavb. Predmetni stavbi je bila določena identifikacijska številka stavbe, ki je bila prevzeta iz evidence Centralne baze stavb; iz etažnega načrta, potrjenega 11. 2. 2009, pa so bile prevzete površine delov stavb, številke delov stavb in dejanska raba. Po ugotovitvi, da so izpolnjeni predpisani pogoji za prvi vpis stavbe v kataster stavb je organ izdal odločbo na podlagi 63. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE).

Ministrstvo za okolje in prostor (drugostopenjski organ) pa je z odločbo z dne 2. 9. 2009 zavrnilo pritožbe B.B., C.C., D.D., tožnika in družbe A. d.o.o. Ljubljana zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa. Drugostopenjski organ v obrazložitvi pritrjuje odločitvi prvostopenjskega organa ter navaja, da je ta organ v ponovnem postopku ravnal v skladu z njegovimi napotki, danimi v odločbi, izdani v prejšnjem postopku, vse pritožbene navedbe pritožnikov pa zavrača kot neutemeljene.

Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. Uvodoma navaja, da je predmetna stavba z vsemi legalno zgrajenimi deli že vpisana v zemljiški knjigi in s tem tudi v zemljiškem katastru, zaradi česar je izdaja odločbe nepotrebna. Izpodbijana odločba je po njegovem mnenju izdana brez pravne podlage ter se je ne da preizkusiti, kar predstavlja kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Izpodbijana odločba kot podlago navaja določbo 3. odstavka 63. člena ZENDMPE, ta zakon pa na dan izdaje izpodbijane odločbe skladno s 1. odstavkom 165. člena v povezavi s 166. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) ni bil več v veljavi. Predmetni upravni postopek ni bil pričet 12. 1. 2005, kot se to napačno navaja v izpodbijani odločbi, ampak že v času uveljavitve ZEN; po odpravi prvostopenjske odločbe, izdane v prejšnjem postopku, z odločbo drugostopenjskega organa z dne 11. 10. 2006, je namreč pričel teči nov postopek, poleg tega pa se je v času od 12. 1. 2005 tudi bistveno spremenilo dejansko stanje stavbe in njenih delov. Kot izhaja iz operativne gradbene dokumentacije iz leta 2005, ki se nanaša na gradbena dela na predmetni stavbi, dne 12. 1. 2005 v naravi določeni deli stavbe zlasti v njenem zalednem delu, ki jih prikazuje stanje v elaboratu z dne 11. 2. 2009, dejansko niso obstajali, delno pa še vedno ne obstajajo. Dne 12. 1. 2005 je bila celotna stavba eno samo gradbišče, zaledni del pa celo brez ostrešja; iz navedenega izhaja, da je bil v letu 2005 predlagan prvi vpis stavbe in njenih delov le na podlagi projektov in ne na podlagi dejanskega stanja same stavbe. Elaborat, ki je bil predložen 9. 7. 2007, je bistveno drugačen od elaborata, ki je bil predložen 12. 1. 2005, zato bi ga ne bilo mogoče upoštevati v postopku. Tožnik dalje navaja, da se v postopku sam in tudi druge stranke niso imeli možnosti izjaviti o vseh pomembnih dejstvih in okoliščinah, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki 2. odstavka 237. člena ZUP. Tožniku in večini drugih strank v postopku ni bila dana možnost vpogleda v končno verzijo elaborata, ki ga je dne 11. 2. 2009 pripravilo pooblaščeno geodetsko podjetje ter je bil nato podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Ustna obravnava namreč v zvezi z navedenim elaboratom sploh ni bila razpisana, ampak je bila razpisana v zvezi z elaboratom z dne 14. 12. 2008. V času med 15. 1. 2009, ko je bila ustna obravnava, in 11. 2. 2009, ko je bil izdelan nov elaborat, pa je prišlo do bistvenih in netransparentnih sprememb, in sicer tako v številu delov stavbe, v identifikacijskih številkah delov stavbe, kot tudi v površinah in dejanski rabi posameznih delov stavbe. O večini sprememb elaborata z dne 14. 12. 2008 tožnik in večina drugih strank ni bila seznanjena in ni imela možnosti vplivanja na spremembe elaborata, pri čemer pa spremembe v elaboratu z dne 11. 2. 2009 niso odraz morebitnih sprememb na stavbi oziroma njenih delih. Priprava elaborata je bila netransparentna. Iz povedanega izhaja, da upravni postopek ni bil voden skladno s 4. odstavkom 146. člena ZUP. Tožnik dalje navaja, da nekaterim osebam ni bilo omogočeno, da bi se udeleževale postopka, s čemer je kršena določba 2. točke 2. odstavka 237. člena ZUP. Dalje tožnik glede dela stavbe z oznako št. 28 v predmetni stavbi navaja, da dejansko sploh ne obstaja, čeprav je v elaboratu zajet. Navaja, da naj bi imeli deli stavb št. 29, 30 in 31 po dejanski rabi stanovanjsko rabo, kar pa ne drži. Glede dela stavbe št. 30, ki je v naravi sušilnica perila na delu podstrešja, ni pravilno ugotovljeno in upoštevano lastništvo. Tožnik se ne strinja z odgovorom drugostopenjskega organa na njegovo pritožbeno navedbo, da lastnina posameznih delov stavbe, kot je navedena v elaboratu, ni pomembna za vpis stavbe in njenih delov v kataster stavb in tudi ne, da se v kataster stavb vpisujejo tudi deli stavbe, ki predstavljajo črno gradnjo; kataster stavb je namreč povezan z zemljiško knjigo, zato vpis delov stavbe v kataster stavb neposredno vpliva tudi na lastniško stanje teh delov. Tožnik sodišču predlaga, naj po izvedbi predlaganih dokazov izpodbijano odločbo odpravi, zahteva pa tudi povrnitev vseh stroškov upravnega in sodnega postopka.

Z naknadnima vlogama je tožnik sodišču posredoval še odločbi organov prve in druge stopnje z dne 11. 6. 2010 in 4. 10. 2010, izdani v upravni zadevi nelegalne gradnje na delu predmetne stavbe ter navedel, da dokazujeta, da deli stavbe, ki se nahajajo v zalednem in podstrešnem delu stavbe, niso v skupni rabi, ampak so individualna lastnina, da so vsi podstrešni deli stavbe in pretežni del zalednega dela stavbe črna gradnja, ki se mora odstraniti in da etažni načrt, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ni skladen z dejanskim stanjem na stavbi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je tožbo posredovalo v odgovor kot strankam z interesom strankam upravnega postopka. Odgovorili so: E.E., F.F., C.C., D.D., G.G. in A.A.. Da je tožba neutemeljena, v odgovorih menijo E.E., F.F. in A.A., tožniku pa pritrjujejo C.C., D.D. in G.G..

Tožba je utemeljena.

Tožnik izpodbija odločbo geodetskega organa, izdano (v ponovnem postopku) na zahtevo za prvi vpis stavbe v kataster stavb, vloženo 12. 1. 2005. Tožnik brez podlage ugovarja, da bi organ postopka ne mogel voditi po določbah ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/00, 87/02-SPZ) ter izpodbijane odločbe ne opreti na določbe 63. člena tega zakona, ker ta zakon glede na 165. člen v povezavi s 166. členom ZEN v času njene izdaje ni več veljal. Glede na določbo 2. odstavka 162. člena ZEN (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 odl. US) je namreč prvostopenjski organ postopek pravilno vodil po določbah ZENDMPE, kajti ob pričetku uporabe ZEN (tj. 24. 11. 2006 – 166. člen ZEN) je bil v obravnavani zadevi v teku ponovni postopek, po tem ko je bila odločba prvostopenjskega organa z dne 10. 5. 2005, izdana v prejšnjem postopku, začetem (12. 1. 2005) po določbah ZENDMPE, z odločbo drugostopenjskega organa z dne 11. 10. 2006 odpravljena. Prav tako tožnik brez podlage ugovarja, da je izpodbijana odločba nepotrebna, ker je predmetna stavba s posameznimi deli stavbe že vpisana v zemljiško knjigo, kajti po predpisih o evidentiranju nepremičnin (ZENDMPE, ZEN) obsega evidentiranje nepremičnin tudi vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra stavb, pri čemer je kataster stavb temeljna evidenca o stavbah, ki (pa) se povezuje z zemljiško knjigo - 1. in 3. člen ZENDMPE, 1. in 4. člen ZEN - vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb pa se opravi po postopku, določenem v navedenih zakonih in ustreznih podzakonskih predpisih.

Zahtevo za prvi vpis stavbe v kataster stavb vloži lastnik zemljišča, stavbe oziroma dela stavbe, ko je stavba zgrajena; ob vpisu stavbe, v kateri je več delov stavbe, se obvezno vpišejo tudi vsi deli stavbe in skupni prostori (61. člen ZENDMPE). Zahtevi za prvi vpis stavbe se priloži elaborat, ki ga izdela geodetsko podjetje ali podjetje, ki izdeluje projektno dokumentacijo. Elaborat obvezno vsebuje etažni načrt, etažni načrt stavbe pa vsebuje: parcelno številko parcele na ali pod katero je stavba oziroma je z njo funkcionalno povezana; prikaz lege in oblike stavbe; načrt stavbe; podatek o površini stavbe; hišno številko, kadar je določena. Če gre za stavbo, v kateri je več delov stavbe, etažni načrt vsebuje tudi načrt delov stavbe in skupnih prostorov ter podatek o površini posameznih delov stavbe in skupnih prostorov. Lega in oblika stavbe sta opisani s tlorisom, opredeljenim s točkami v državnem koordinatnem sistemu, višino in opisnimi podatki: število etaž, lega na, nad ali pod zemljiščem in podobno (62. člen ZENDMPE). Podrobneje ureja prvi vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb Pravilnik o vpisih v kataster stavb (Uradni list RS, št. 15/2002, v nadaljevanju: Pravilnik) v členih 27 do 30. Iz navedenih določb ZENDMPE in Pravilnika izhaja, da se stavba in njeni deli v etažnem načrtu, ki je obvezni sestavni del elaborata in ki se izdela na predpisanih obrazcih (K-1, K-2, K-3 in pod pogoji Pravilnika K-4), navedejo oziroma prikažejo z dejanskimi podatki o stavbi in njenih delih (o spremembah katastrskih podatkov se glede na določbe ZENDMPE in Pravilnika vodi poseben postopek), pri čemer pa se glede na določbe Pravilnika prvi vpis stavbe v kataster stavb izvede na podlagi predloženega elaborata in ob izpolnjenih pogojih, ki jih za evidentiranje stavb določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov, zahtevo za prvi vpis stavbe v kataster stavb pa se, če ni predloženo predpisano dovoljenje za gradnjo, zavrne (1. in 2. odstavek 29. člena).

Iz spisne dokumentacije v zadevi ter izpodbijane odločbe je razvidno, da je bil zaradi prvega vpisa predmetne stavbe in njenih delov v kataster stavb izdelan elaborat za vpis z dne 1. 3. 2004, ki je bil skupaj z zahtevo za vpis predložen geodetskemu organu 12. 1. 2005, in da je bila na tej podlagi izdana odločba o vpisu z dne 10. 5. 2005, ki je bila zaradi kršitev pravil postopka, ki bi lahko vplivale na odločitev (načela zaslišanja stranke), odpravljena z odločbo drugostopenjskega organa z dne 11. 10. 2006. Dalje je iz spisne dokumentacije razvidno, da je bila v ponovnem postopku vlagateljica zahteve s pozivom z dne 19. 3. 2007 pozvana k popravi oziroma dopolnitvi elaborata tako, da bo ta izkazoval resnično stanje stavbe in njenih delov (glede na pripombe pritožnikov zoper v prejšnjem postopku izdano odločbo – ki v navedenem postopku niso imeli možnosti sodelovanja - da elaborat ne prikazuje delov stavbe, ki bi ustrezali stanju v stavbi), da je bil nato geodetskemu organu predložen elaborat z dne 11. 6. 2007 (po vrsti elaborata opredeljen kot „sprememba vpisa podatkov“), da je bila nato z dopisom z dne 5. 11. 2008 vlagateljica zahteve ponovno pozvana k dopolnitvi elaborata (da bi geodetsko podjetje proučilo in ustrezno upoštevalo pripombe strank, ki so podale izjavo o nestrinjanju z dopolnjenim elaboratom, z utemeljitvami, da elaborat ni izdelan v skladu z dejanskim stanjem v stavbi, ter da preveri ustreznost povezav elaborata v vpisi delov stavb v zemljiški knjigi), in da je bil nato geodetskemu organu predložen dopolnjen elaborat z dne 14. 12. 2008 ter da je bil nato ta elaborat s pozivom z dne 19. 1. 2009 - po opravljeni ustni obravnavi 15. 1. 2009 - ponovno vrnjen, da ga geodetsko podjetje popravi oziroma dopolni v skladu s konkretnimi ugotovitvami ustne obravnave glede dejanskega stanja stavbe ter njenih delov, da je bil geodetskemu organu nato predložen popravljen in dopolnjen elaborat z dne 11. 2. 2009 in da je na podlagi navedenega elaborata geodetski organ izdal izpodbijano odločbo (z dne 16. 2. 2009). Iz povzetega poteka postopka izhaja, da je bil (po prvem predloženem elaboratu z dne 1. 3. 2004 v prejšnjem postopku) v ponovnem postopku elaborat – zaradi pripomb strank, da ne upošteva dejanskega stanja stavbe in njenih delov - izdelan in predložen (še) v treh različicah. Tudi glede zadnje - elaborata z dne 11. 2. 2009 – pa spisna dokumentacija upravnih spisov ne daje podlage za zaključek, da so stavba in njeni deli v etažnem načrtu navedeni oziroma prikazani z dejanskimi podatki o stavbi in njenih delih, kot to, po povedanem, zahtevajo predpisi. V dokumentih, ki se nahajajo v spisni dokumentaciji, pa so navedbe o tem, ali naj etažni načrt navede in prikaže dejanske podatke o stavbi in njenih delih, kontradiktorne.

Namreč iz odgovora vlagateljice zahteve na prvi poziv organa k odpravi pomanjkljivosti elaborata z dne 30. 4. 2007 izhaja, da je etažni načrt v elaboratu z dne 1. 3. 2004 usklajen s tedanjim stanjem nepremičnine po listinah in načrtih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter da ne obsega preureditev stavbe, ker da naj bi bil dogovor med lastniki stavbe na skupnih sestankih tak, da se spremenjeno stanje upošteva v dodatku k navedenemu etažnemu načrtu, ko bo sestavljena medsebojna pogodba. Iz zapisnika obravnave geodetskega podjetja z lastniki delov stavbe z dne 5. 4. 2007 (v postopku izdelave elaborata z dne 11. 6. 2007) izhaja, da je bilo dogovorjeno, da se izvedejo meritve v nekaterih delih stavbe, ne pa v delih stavbe, ki so spremenjeni zaradi prenove stavbe - rekonstrukcije strehe, izvedbe požarnih stopnic (naštetih je enajst delov stavbe, ki se nahajajo v 2., 3., 4. in 5. etaži). Tudi iz ostalih dokumentov v spisni dokumentaciji, v katerih se je geodetsko podjetje opredeljevalo do podanih pripomb strank ter navajalo podlage za izdelavo etažnega načrta, ni pregledno predstavljeno, ali so stavba oziroma njeni deli navedeni oziroma prikazani z dejanskimi podatki (dokument z dne 12. 6. 2007, označen kot „nadaljevanje mejne obravnave in ugotovitve“; dokument z dne 5. 1. 2009 – v tem navaja, da so bile opravljene meritve tudi novih delov stavbe, ki so nastali po aktualni prenovi, zaradi nesodelovanja lastnikov pa ni bilo mogoče opraviti meritev vseh delov stavbe, v zvezi s katerimi so bile podane pripombe, ter da so nekatere pripombe neutemeljene). Tudi ob elaboratu z dne 11. 2. 2009, ki je bil izdelan na podlagi poziva organa in njegovih navedb, katere konkretne pripombe, dane na ustni obravnavi dne 15. 1. 2009 k elaboratu z dne 14. 12. 2008, naj geodetsko podjetje upošteva, ni obrazložitve, ali so bile pripombe upoštevane in kako. O elaboratu z dne 11. 2. 2009 pa se glede na spisno dokumentacijo upravnih spisov stranke pred izdajo izpodbijane odločbe tudi niso imele možnosti izjaviti (te možnosti jim ni dalo niti geodetsko podjetje, niti geodetski organ).

Glede na navedeno sodišče tožniku pritrjuje, da je bila priprava elaborata, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, nepregledna. Tudi po presoji sodišča namreč spisna dokumentacija v zadevi ne omogoča zaključka, da so v etažnem načrtu, ki je sestavni del elaborata z dne 11. 2. 2009 (nastalega kot rezultat obsežnega več let trajajočega postopka spreminjanja in dopolnjevanja elaborata z dne 1. 3. 2004), stavba in njeni deli navedeni s podatki, ki se vpisujejo v kataster stavb, v skladu s predpisi, in da so stranke imele možnost sodelovanja v postopku tako, da bi bilo zadoščeno določbam 9. člena ZUP. Ob že povedanem in ko iz spisne dokumentacije in izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, da bi organ upošteval določbe 1. in 2. odstavka 29. člena Pravilnika (pri čemer že iz spisne dokumentacije in izpodbijane odločbe izhaja, da so se v teku predmetnega postopka v stavbi vršila gradbena dela, iz odločb, predloženih s strani tožnika, izdanih v upravni zadevi nelegalne gradnje, ki se nanašata na predmetno stavbo - odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 11. 6. 2010 in odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 4. 10. 2010 - pa, da se tam opisana gradnja izvaja brez pridobljenega gradbenega dovoljenja, zaradi česar je odrejena ustavitev gradnje in odstranitev izvedenih del), sodišče zaključku geodetskega organa, da so s predložitvijo elaborata z dne 11. 2. 2009 izpolnjeni pogoji za prvi vpis predmetne stavbe in njenih delov v kataster stavb, ne more pritrditi. Navedenih ugotovitev po presoji sodišča tudi ne ovržejo navedbe strank z interesom v tem postopku, ki izpodbijani odločbi pritrjujejo, ter z njihove strani predložena dokumentacija. Sodišče v nadaljevanju podaja še pravno stališče, da navedeni elaborat ne more biti predmet nadaljnjega spreminjanja oziroma dopolnjevanja, in pravno mnenje, da kot spremenjen oziroma dopolnjen ne more biti ustrezna dejanska podlaga za odločanje o vpisu predmetne stavbe in njenih delov v kataster stavb po relevantnih določbah ZENDMPE, saj je nastal, po že povedanem, kot rezultat obsežnega ter nepreglednega več let trajajočega postopka spreminjanja in dopolnjevanja prvega elaborata z dne 1. 3. 2004 (spremembe pa se nanašajo na načrt stavbe in njenih delov, vključujoč pri tem število delov stavbe, površino posameznih delov stavbe in njihovo dejansko rabo, vključujoč pri tem kompletno njihovo preštevilčenje, skupno površino stavbe, površino stavbe v stanovanjski rabi, površino v nestanovanjski rabi ter površino v skupni rabi) ter zato v postopku za vpis v kataster stavb ne more več predstavljati verodostojnega dokumenta.

Iz razlogov po 2., 3. in 4. točki 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010, ZUS-1) je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo (ugotovljene kršitve dajejo podlago za odpravo odločbe v celoti – zaradi povezanosti zadeve glede na 2. odstavek 61. člena ZENDMPE - ne glede na to, da je tožnik lastnik le enega dela stavbe in solastnik skupnih delov stavbe). Zadevo je na podlagi 3. ter v smislu 4. odstavka tega člena vrnilo geodetskemu organu v ponovni postopek, pri čemer ponavlja, da (ponovnega) postopka ne bo mogoče zaključiti z izdajo odločbe o vpisu ter dodaja, da bo o vpisu stavbe in njenih delov v kataster stavb mogel organ odločiti le v novem postopku, vodenem po določbah ZEN.

Stroškovnemu zahtevku tožeče stranke pa je sodišče ugodilo na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 ter mu v skladu s 1. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007) priznalo stroške v višini 80,00 EUR. Povrnitve stroškov upravnega postopka pa se po določbah ZUS-1 v postopku upravnega spora ne more uveljavljati.