Jedro

Dokazna ocena o tem, ali je verjetno izkazana terjatev predlagatelja stečajnega postopka do dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom G.,d.o.o., L. Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da začne stečajni postopek nad dolžnikom, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ker ni moglo z veliko verjetnostjo ugotoviti, da nesporno obstoji dolg dolžnika do predlagatelja. Ocenilo je, da je pobot, ki ga je opravil dolžnik dne 1.2.2010, veljaven in da torej terjatev, s katero upnik utemeljuje svojo aktivno legitimacijo, ne obstaja več.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik prerekal dolžnikovo trditev, da mu dolguje iz naslova danega kredita znesek 20.000,00 EUR. Pri tem se je skliceval na navedbe, ki jih je v odgovoru na tožbo v zadevi VIII Pg 691/2009, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, podal A. K. (tedanji zakoniti zastopnik dolžnika) in sicer, da so bila sredstva kredita v višini 20.000,00 EUR med družbo G. d.o.o. (dolžnikom), družbo G. – J. d.d. (upnikom) in družbo S. d.o.o. enostransko zaprta in da upnik iz tega naslova ni oškodovan. S tem naj bi dolžnik sam priznal, da nima nobenih zapadlih in neporavnanih terjatev do upnika. Upnik je nadalje trdil, da je nekdanji zakoniti zastopnik upnika K. (sedanji zakoniti zastopnik dolžnika in njegov edini lastnik) dne 3.4.2008 in dne 15.4.2008 iz sredstev upnika družbi G. d.o.o. nakazal zneska 6.000,00 EUR in 5.300,00 EUR. Dne 14.5.2008 je vrnil dolžniku 3.540,00 EUR danega posojila, dne 12.6.2008 pa je nakazal dolžniku še znesek 6.800,00 EUR. Skupaj naj bi tako znašala nakazila upnika dolžniku v času od 3.4.2008 do 12.6.2008, 21.600,00 EUR, kar je več, kot dolžnik navaja, da je (domnevno) posodil upniku. Upnik je iz previdnosti uveljavljal procesni pobot svoje terjatve z dolžnikovo.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da navedb v odgovoru na tožbo ni moč šteti kot priznanje dolžnika. Prav tako se pridružuje oceni prvostopnega sodišča, da predlagatelju niti s trditvami, da je dolžniku nakazal denarna sredstva v skupni višini 21.600,00 EUR, ni uspelo izpodbiti trditev dolžnika, da je v času pobota imel odprto terjatev do upnika iz naslova spornega kredita. Dolžnik je namreč na trditve o opravljenih plačilih odgovoril, da so bila ta opravljena kot plačilo obveznosti po Pogodbi o poslovodenju, sklenjeni med upnikom in dolžnikom za poslovodenje podjetja G. J. d.d.. (Pogodba). Ker je dolžnik v potrditev teh trditev predložil Pogodbo (list. št. 131), upnik pa nanje ni niti odgovoril, se trditve dolžnika izkažejo verjetnejše od trditev upnika. Ob povedanem tudi ni pogojev za izvedbo procesnega pobota.

Upnik navaja, da iz izpiska NLB, št. 29 z dne 23.4.2008 izhaja, da je dolžnik nakazal upniku kredit v višini 20.000,00 EUR iz sredstev, ki jih je prejel po asignaciji od družbe M. d.o.o., kot kupnino za prodano nepremičnino družbe v lasti upnika (šlo naj bi za K. bar v C.), ne pojasni pa, kako naj bi to vplivalo na terjatev upnika do dolžnika oziroma terjatev dolžnika do upnika. Zato te trditve ne morejo biti upoštevne.

Upnikove nadaljnje trditve o prenakazilu zneska danega kredita 20.000,00 EUR družbi S. d.o.o., o tem, da S. upniku tega zneska ni vrnil, kar naj bi pomenilo, da je ta znesek kompenziral s terjatvami do dolžnika, niso verjetno izkazane, kar smiselno pravilno zaključuje prvostopno sodišče. Dolžnik je ugovarjal ugotovitvam skrbnega pregleda, ki ga je opravila A. & C., družba za revizijo in svetovanje d.o.o. iz M. S., s trditvami, da je ta sestavljen na podlagi izkrivljenih podatkov, nestrokovno, po izključnem naročilu poslovodstva upnika in za potrebe postopkov, ki jih le-ta sproža. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dokument o pobotu terjatev iz naslova danega kredita upniku, katerega obstoj je ugotovila navedena revizijska družba (str. 27 skrbnega pregleda), v spisu ni. Ker pa na njem, po ugotovitvah te družbe, niti ni podpisa družbe S., ta tudi sicer ne bi izkazoval verjetnosti, da je do pobota (pravilno kompenzacije) medsebojnih terjatev in obveznosti med družbami G. d.o.o., S. d.o.o. in G. J. d.d. res prišlo. Še manj lahko to izkazuje samo poročilo skrbnega pregleda. Poleg tega poročilo ugotavlja pobot le do višine 12.625,62 EUR, medtem ko je znesek kredita znašal 20.000,00 EUR.

Na trditve upnika, da ima do dolžnika odprte terjatve iz naslova najemnin za poslovni prostor (pisarno), za katere je upnik vložil predlog za izvršbo, je dolžnik odgovoril, da terjatve iz naslova kredita in najema upnik in dolžnik vseskozi pobotavata, tako da je od dneva prevzema pisarne v najem, 1.8.2008 do januarja 2010, znesek kredita zmanjšan za 16 mesečnih najemnin, kar znese skupaj 5.536,00 EUR. Upnik naj bi tako dolžniku še vedno dolgoval glavnico v višini 13.356,80 EUR z obrestmi. Podredno iz previdnosti pa je dolžnik terjatev iz danega kredita uveljavljal v pobot terjatvam upnika iz naslova najemnin v tem postopku, in predložil najemno pogodbo.

S tem je, po oceni pritožbenega sodišča, kot verjetno izkazal trditev, da kljub pobotu terjatev iz naslova kredita in najemnin še vedno ostaja odprt dolg upnika do dolžnika iz naslova danega kredita.

Zaključek prvostopnega sodišča, da je bil pobot dolžnikove terjatve iz naslova danega kredita, z upnikovo terjatvijo, ki jo je ta odkupil od podjetja V. R. d.d., pravnoveljaven, vsled česar je terjatev upnika do dolžnika, na kateri je utemeljeval svojo aktivno legitimacijo, prenehala, je torej pravilen.

Prvostopno sodišče je ob povedanem pravilno materialnopravno odločilo, ko je predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom G. d.o.o. L. zavrnilo in ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka niti nobene od tistih, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP in 1. odst. 121. čl. ZFPPIPP).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju).