Jedro

Ni sporno, da izvedenec izvedenskega dela ni opravil v določenem 30 dnevnem roku. Neupravičena prekoračitev roka za izdelavo izvedenskega dela pa v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega sodišča glede na težo kršitve ter opisane okoliščine utemeljuje izrek denarne kazni v višini 300,00 EUR.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se denarna kazen zniža na 300,00 EUR. Sicer se v preostalem pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (med drugim) sodnega izvedenca mag. M. V. kaznovalo z denarno kaznijo 1.300,00 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje kaznovani izvedenec zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter odloči, da se ne kaznuje, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. Pritožnik navaja, da je bil 5. 8. 2011 pozvan k dopolnitvi mnenja v roku 30 dni, ob nekoliko zapoznelem prevzemu spisa dne 20. 9. 2011 pa je pristopil k izdelavi izvedenskega mnenja. Takoj, ko je zaključil z delom, je sodni spis skupaj z izvedenskim mnenjem (dopolnitvijo) izročil na oknu vložišča Okrožnega sodišča, kot običajno. Nikoli ni zahteval potrdila (o izročitvi) in ta sistem je funkcioniral od leta 1985, ko je bil prvič imenovan za sodnega izvedenca, vse doslej. Navaja, da predmetnega sodnega spisa ni zatajil, odtujil ali uničil, niti ni za to imel kakršnegakoli interesa (verjetno se je le-ta le izgubil ali založil). Sklep o kaznovanju pravne podlage nima navedene. Meni, da gre za pomoto, saj ni nikoli niti z besedami niti pisno dal vedeti, da izvedenskega dela noče opraviti. V okviru navedenih okoliščin pa je bilo tudi mnenje izdelano pravočasno, zaradi česar sodišču ni odgovoril na urgenco z dne 21. 11. 2011. Bil je namreč prepričan, da bo spis prišel do sodnice prej, preden bi dobila odgovor na urgenco. Vse ostalo je pojasnjeno v dopisu na drugo urgenco. Navaja še, da spisa ne more vrniti, ker ga nima.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izvedenca v obravnavani zadevi kaznovalo (predmet pritožbene presoje je izpodbijani sklep zgolj glede izrečene denarne kazni), ker svojega dela ni opravil v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje (na podlagi prvega odstavka 248. člena ZPP) (1). Ker pritožnik sam navaja, da je 20. 9. 2011 prevzel spis in da mu je bil določen 30 dnevni rok za opravo izvedenskega dela (dopolnitev mnenja), pa tudi da je spis z dopolnitvijo mnenja izroči sodišču v začetku novembra leta 2011, ni sporno, da izvedenskega dela ni opravil v določenem 30 dnevnem roku. Zato ima izpodbijani sklep (o izreku denarne kazni) vso potrebno dejansko in pravno podlago, (2) in so temu nasprotne pritožbene trditve neutemeljene (ne držijo niti pritožbeni očitki o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja niti o zagrešenih bistvenih kršitvah postopkovnih določb ZPP).

5. Neupravičena prekoračitev roka za izdelavo izvedenskega dela pa v obravnavani zadevi ne predstavlja ravnanja izvedenca, ki bi upravičevalo izrek denarne kazni v višini 1.300,00 EUR, ki je najvišja predpisana kazen za tak primer. Po oceni pritožbenega sodišča je upoštevajoč težo kršitve ter opisane okoliščine 300,00 EUR povsem primerna višina denarne kazni, višja izrečena kazen pa nima ustrezne podlage. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izrečeno denarno kazen znižalo na 300,00 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni uveljavljal. (1) Pravno podlago je sodišče prve stopnje (pravno pravilno) navedlo v tč. 3 razlogov sklepa; gre za neupravičeno prekoračitev roka za izdelavo izvedenskega dela;

(2) V določbah prvega odstavka 248. člena ZPP.