Jedro

Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. V njej namreč ni navedena nobena konkretna okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju, tožničine vloge. Zato preizkus, ali so bili pri točkovanju tožničine vloge očitno kršeni kriteriji vrednotenja in ocenjevanja, ni mogoč, na kar pravilno opozarja tožnica v tožbi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo št. 1100-10/2017 z dne 22. 9. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 285,60 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino vlogo za financiranje štipendije za študij: dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja): Visoka šola za glasbo in gledališče v Münchnu, smer: Dodiplomski bolonjski študij citer s spremljevalnim klavirjem.

2. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila izdana v postopku v zvezi z Javnim razpisom za financiranje štipendij Ministrstva za kulturo za dodiplomske študije v tujini s pričetkom v šolskem letu 2017/18 (Uradni list RS št. 14/17, v nadaljevanju Javni razpis) na podlagi prvega odstavka 120. člena Zakona o uresničenju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in 15. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (Uradni list RS št. 43/10 in naslednji, v nadaljevanju Pravilnik). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožničina vloga prejela 78 točk, pri čemer je strokovna komisija navedla, da se je po podrobnem pregledu tožničine vloge seznanila z vsemi priloženimi priporočili in mnenji, strokovnimi referencami in študijskim programom ter z vsebino življenjepisa in motivacijskega pisma. Za dosego objektivnosti pri podeljevanju štipendij je vse kandidate ocenjevala individualno, upoštevala specifičnost izbranih študijskih smeri, pa tudi medsebojno primerjalno. Podala je predlog, naj se tožničina vloga ne sprejme v sofinanciranje, na podlagi katerega je minister sprejel izpodbijano odločitev.

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Iz obrazložitve so povzeti različni kriteriji za izbor kandidatov in navedeno število točk, ki jih je tožnica prejela. Ni pa mogoče razbrati, zakaj je bila njena vloga dejansko zavrnjena. Iz izpodbijane odločbe ni moč razbrati vsebinske utemeljenosti dodelitve posameznega števila točk pri posameznem kriteriju. Na primer, pri kriteriju „priporočila strokovne reference uspešno opravljeni morebitni zahtevnejši sprejemni izpiti“ ji je bilo od možnih 30 točk dodeljeno samo 18 točk, pri čemer izpodbijana odločba za to ne vsebuje ustrezne obrazložitve. Sklicuje se na razpis, ki ga je objavilo Ministrstvo za kulturo v letu 2016, na katerem je prav tako kandidirala in je pri istem kriteriju dosegla bistveno višje število točk na podlagi identičnih priporočil in strokovnih referenc, ki jih je v letu 2017 še obogatila in jim dodala še priporočilo profesorice A.A. ter referečno pismo B.B. ter ostala potrdila in dokazila o svojih referencah. Prav tako ne more preizkusiti, zakaj je pri kriteriju „tehtnost vsebinske obrazložitve in utemeljitve“ dosegla samo 15 od možnih 20 točk. Sklicuje se na 12. člen Pravilnika, po katerem mora strokovna ocena strokovne komisije obsegati število doseženih točk z vsebinsko utemeljitvijo ocene glede na v pozivu in razpisu določene pogoje in kriterije. Vsebinska utemeljitev strokovne ocene pa mora biti povzeta tudi v izpodbijani odločbi, saj stranke ocenjevanju ne morejo prisostvovati. Poleg tega uveljavlja tudi napačno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, saj naj bi toženka pri kriteriju „učni in študijski uspeh“ napačno upoštevala ocene pri maturi in ne uspeha na podlagi uspešno zaključenega prvega letnika. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženki v ponovno odločanje ter povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah poudarja, zakaj meni, da je odločitev toženke pravilna in zakonita. Pojasnjuje pa tudi, zakaj je pravilno dodeljeno število točk pri kriteriju „učni in študijski uspeh“, tožnica pa tem navedbam v nadaljnjih vlogah oporeka.

5. Tožba je utemeljena.

6. Izpodbijana odločitev temelji na prvem odstavku 120. členu ZUJIK, po katerem odločbo o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa izda minister na podlagi predloga strokovne komisije.

7. Ocenjevanje in vrednotenje vlog, prispelih na javni razpis, je urejeno v 119. členu ZUJIK. Ta v drugem odstavku nalaga strokovni komisiji, da razvrsti kulturne programe oziroma projekte glede na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje, kot so bili določeni v objavi razpisa. V skladu s tretjim odstavkom istega člena mora strokovna komisija o tej razvrstitvi pripraviti poročilo, v katerem morajo biti natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma projektov in predlog, kateri kulturni programi oziroma kulturni projekti, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog, se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Podobno določa Pravilnik, in sicer da mora strokovna komisija oceniti in ovrednotiti programe ali projekte glede na v razpisu določen namen in cilje, cilje kulturne politike ter strokovne in druge kriterije za ocenjevanje in vrednotenje programa oziroma projekta, kot so bili določeni v objavi poziva ali razpisa (tretji odstavek 11. člena) ter sestaviti pisni predlog, ki med drugim vsebuje tudi strokovno oceno (število doseženih točk z vsebinsko utemeljitvijo ocene glede na v pozivu ali razpisu določene pogoje in kriterije, četrta alineja prvega odstavka 12. člena Pravilnika) in predlog, kateri projekti oziroma programi naj se financirajo in kateri zavrnejo (peta alineja prvega odstavka 12. člena Pravilnika). Na podlagi poročila strokovne komisije minister izda odločbo o sofinanciranju programov ali projektov (prvi odstavek 120. člena ZUJIK in prvi odstavek 15. člena omenjenega pravilnika).

8. Iz navedenega izhaja, da je predlog komisije za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih. Zato omenjena zahteva po vsebinski obrazložitvi od strokovne komisije terja, da pri vsakem prijavitelju v poročilu navede razloge, ki so jo vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju, kar je nato podlaga za izdajo odločbe. Glede na to da se po prvem odstavku 100. člena ZUJIK za vprašanja postopkov javnega razpisa, ki v tem zakonu niso drugače urejena, smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), pa mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 210. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP ). Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev, oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocen strokovne komisije, če je ta obrazložena z razumnimi razlogi.

9. V zadevi je sporno vrednotenje (točkovanje) tožničine prijave na uvodoma navedenem javnem razpisu, saj ji je bilo pri vsakem od treh meril dodeljenih manj točk, kot je bilo možnih. Zaradi tega ni dosegla praga 81 točk za sofinanciranje, določenega v 6. točki Javnega razpisa. S tem v zvezi se izpodbijana odločba sklicuje na obrazložitev strokovne komisije, iz katere pa izhaja zgolj povzetek tožničine prijave ter ugotovitev, da se je komisija seznanila z vsemi priloženimi listinami ter da je za dosego objektivnosti pri podeljevanju štipendij vse kandidate ocenjevala individualno, pri čemer je upoštevala specifičnost izbranih študijskih smeri, pa tudi medsebojno primerjalno, ter predlagala, da se tožničina vloga ne sprejme v sofinanciranje.

10. Taka obrazložitev izpodbijane odločbe pa je po presoji sodišča tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. V njej namreč ni navedena nobena konkretna okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju, tožničine vloge. Zato preizkus, ali so bili pri točkovanju tožničine vloge očitno kršeni kriteriji vrednotenja in ocenjevanja, ni mogoč, na kar pravilno opozarja tožnica v tožbi.

11. Navedeno pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. člena drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo brez presoje ostalih tožbenih navedb odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti. Sodišče je v skladu z določbami 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega ostavka).

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Sodišče je stroške odmerilo v višini priglašenega zneska 285,60 EUR (500 točk po Odvetniški tarifi, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV), ki ne presega pavšalnega zneska, določenega v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).