Jedro

Glede na pogoje javnega razpisa so glede na vrsto naložbe do podpore upravičeni tisti stroški, ki so a) nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do končanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015, oziroma b) nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do končanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015. Tožena stranka je stroške gradnje silosa uvrstila pod točko b), za kar pa ni imela opore v spisovnih listinah in je posledično nepravilno zavrnila tožnikov zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33110-183/2010 z dne 20. 7. 2011, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. 33110-183/2010 z dne 20. 7. 2011, je tožena stranka odločila, da se zahtevek za izplačila sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33110-183/2010/9 z dne 25. 2. 2011, ki ga je vložil A.A. (tožnik v tem sporu), zavrne.

V razlogih tožena stranka navaja, da je Agencija z odločbo o pravici do sredstev, št. 33110-183/2010/9 z dne 25. 2. 2011, stranki odobrila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev v višini 20.049,90 EUR za sofinanciranje iz ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev na področju živinoreje in medu, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za ukrep 121: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe na področju živinoreje in medu (v nadaljevanju javni razpis). Javni razpis določa med drugim tudi obdobje upravičenosti stroškov. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 21. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (v nadaljevanju Uredba), so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali; a) od datuma zaprtja javnega razpisa do dokončanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015. To velja za naložbe v novogradnjo zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov in nakupa opreme v teh objektih, po predpisih o graditvi objektov; b) od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do dokončanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015. To velja za vse ostale vrste naložb, tudi v primeru naložb v nakup opreme v objektih, kadar je nakup opreme v objektih samostojna naložba. Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali po 1. januarju 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Skladno s šestim odstavkom 21. člena Uredbe, se kot začetek naložbe šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).

Pri pregledu zahtevka je bilo ugotovljeno, da je bil avansni račun št. 10001/2011 v višini 6.500,00 EUR, izdajatelja B. d.o.o., izdan dne 1. 2. 2011. Plačilo avansnega računa št. 10001/2011 je bilo izvedeno istega dne, to je 1. 2. 2011. Stranka kandidira za naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo, novogradnjo koritastih silosov, ki predstavljajo nezahtevni objekt, kar pomeni, da je obdobje upravičenosti stroškov naložbe od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev, to je 25. 2. 2011, do dokončanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015. Stranka je pred tem obdobjem že prevzela obveznosti na račun dodeljenih sredstev, saj je bil avansni račun izdan in plačan pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev. Na podlagi predloženih listin je ugotovljeno, da ne izpolnjuje vseh pogojev določenih v Uredbi in javnem razpisu, zato se zahtevek zavrne.

Tožnik v tožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Javni razpis je nepravilno uporabljen, ker se je tožena stranka postavila na stališče, da tožniku ne gre dodelitev sredstev na podlagi avansnega računa B. d.o.o. z dne 1. 2. 2011, ker je bila odločba o pravici do sredstev izdana kasneje, to je 25. 2. 2011, pri čemer gre po mnenju tožene stranke za naložbo vsebovano v točki b) Javnega razpisa št. 121, kjer se priznajo stroški, ki nastanejo po izdaji odločbe o pravici do sredstev (v tem primeru po 25. 2. 2011). Tožena stranka ni upoštevala besedila obravnavanega javnega razpisa, ki v oddelku z nazivom „obdobje upravičenosti stroškov“ v točki b), za katere velja kot začetek roka datum izdaje odločbe o upravičenosti sredstev, navaja nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme. V tem primeru ne gre za kmetijsko mehanizacijo in strojno opremo, saj so v spornem avansnem računu omenjena gradbena dela za izvedbo silosov. Tako je že iz poslovnega gradiva dovolj razvidno, da je tožena stranka predlagani strošek uvrstila v neustrezno postavko. Dejansko stanje je bilo pravilno ugotovljeno glede opredelitve naročenih in izvedenih del, ki so omenjena v spornem avansnem računu. Pri tem navaja sledeče: tožnik je na podlagi odločbe o pravici do sredstev vložil zahtevek za povrnitev naslednjih računov: - C.C. s.p. - račun št. 3/2011 z dne 31. 3. 2011 znesek 4.836,00 EUR, - B. d.o.o. - avansni rčaun 10001/2011 z dne 1. 2. 2011 znesek 15.000,00 EUR, B. d.o.o. - avansni rčaun 10005/2011 z dne 15. 4. 2011 znesek 15.000,00 EUR, - B. d.o.o. - končni račun 8/2011 z dne 16. 5. 2011 znesek 13.763,80 EUR. Iz računa št. 3 C.C. s.p. izhaja, da je šlo za zemeljska dela – pripravo platoja za koritaste silose. Nadalje iz poročila o opravljenem delu (obrazec PRP-10) izhaja, kako se je šele v mesecu februarju začel nabavljati gradbeni material, nakar je meseca marca 2011 prej navedeni C.C. s.p. izvedel zemeljska dela za silose, šele potem se je podjetje B. lotilo konkretne izgradnje silosov. Glede na navedeno, je ob pravilni razlagi javnega razpisa št. 121, oddelka z nazivom „obdobje upravičenosti stroškov“ mogoče ugotoviti, da opravil iz avansnega računa št. 10001/2011 B. d.o.o. enako pa tudi račun št. 3/2011 C.C. s.p. ni možno uvrstiti med stroške ne po tč. a), ne po tč. b), temveč gre očitno za splošne stroške, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, ki pa se upoštevajo, če so nastali po 1. 1. 2007. Enako izhaja tudi iz čl. 21/2 Uredbe o ukrepih 1., 2. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS. Pri tem zaradi nekonkretiziranega besedila avansnega računa B. d.o.o. št. 10001/2011 še navaja, da se je iz teh sredstev dejansko nabavilo železo za izdelavo železobetonske konstrukcije.

Bistvena kršitev pravil upravnega postopka, je v tem, da se odločba ne da preizkusiti. Tožena stranka je zavrnila stroške, ker so le-ti po avansnem računu, ki glasi na znesek 6.500 EUR nastali prezgodaj, vendar ni obrazložila, zakaj je zavrnila tožnikov zahtevek v celoti, ker je iz ostalih predloženih računov razvidno, da so vsi drugi stroški nastali v predpisanih rokih. Tudi če se sprejme razlaga izpodbijanega sklepa, bi se lahko zavrnil zgolj polovični znesek spornega avansnega računa, in znižal zahtevek za 3.250 EUR. Nepojasnjeno je, zakaj je to tožena stranka storila v celoti.

Tožnik predlaga, da sodišče meritorno odloči o zadevi sami, odpravi odločbo tožene stranke in ji dodeli zahtevana sredstva v višini 20.049 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje izpodbijane odločbe, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z obrestmi od izdaje sodbe dalje. Podredno predlaga, da se odpravi izpodbijana odločba in zadeva vrne v ponovno odločanje toženi stranki.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in še dodaja, da je naložba tožnika gradnja enostavnega objekta in ne gradnja nezahtevnega objekta, in da se v skladu z navedenim, glede obdobja upravičenosti stroškov upoštevajo določbe pod točko b javnega razpisa. Tako so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev, do dokončanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015. K točki I izreka: Tožba je utemeljena.

V spornem primeru je izpodbijana odločba izdana na podlagi Javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova Ukrepa 121 v okviru PRP 2007-2013 za naložbe kmetijskih gospodarstev na področju živinoreje. Kot izhaja iz javnega razpisa, je bil ta odprt od dne 19. 6. 2010 do vključno dne 31. 8. 2010. V obravnavanem primeru so sporni stroški, to je avansni račun za gradbena dela silosa z dne 1. 2. 2011, ki je bil istega dne s strani tožnika tudi plačan. V javnem razpisu v rubriki obdobje upravičenih stroškov je določeno: skladno z drugim in tretjim odstavkom 21. člena Uredbe PRP, so do podpore upravičeni stroški naložbe, ki so nastali: a) od datuma zaprtja javnega razpisa do dokončanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015. To velja za naložbe v novo gradnjo zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov in nakupa opreme v teh objektih, po predpisih o graditvi objektov; b) od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do dokončanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015. To velja za vse ostale vrste naložbe, tudi v primeru naložb v nakup opreme v objektih, kadar je nakup opreme v objektih samostojna naložba. Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali po 1. januarju 2007, do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.

Iz razlogov izpodbijane odločbe določno sicer ne izhaja pod katero točko (a in b) javnega razpisa, ki se nanaša na oddelek „obdobje upravičenosti stroškov“, je tožena stranka uvrstila sporne stroške, vendar je iz njene obrazložitve mogoče zaključiti, da jih je uvrstila pod točko b) javnega razpisa. Takšna uvrstitev pa po presoji sodišča, glede na izkazano dejansko stanje ni pravilna. Iz listin upravnega spisa namreč izhaja, da je bilo za gradnjo silosa izdano Gradbeno dovoljenje UE Šmarje pri Jelšah za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-3/2010-4 z dne 15. 1. 2010. To je bilo izdano na podlagi 5. točke pod d. 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (gradnja silosa), kar pa glede na izkazano upravno dovoljenje, objekt uvršča glede stroškov pod točko a) oddelka „obdobje upravičenosti stroškov“ javnega razpisa. Točka a) tega oddelka pa priznava stroške od datuma zaprtja javnega razpisa, ki je bil do vključno dne 31. 8. 2010, kar izhaja iz osnovnih podatkov javnega razpisa v peti razpredelnici. To pomeni, da je tudi sporni račun stroškov, izdan dne 1. 2. 2011 upravičeni strošek, ker je bil izdan po 31. 8. 2010. Kot že navedeno, tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe sicer ni določno navedla, pod katero točko uvršča stroške gradnje, vendar pa je iz njene obrazložitve razvidno, da pod točko b). V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je štela objekt za enostavni objekt. Za takšno uvrstitev, pa tožena stranka nima opore v spisovnih listinah in je utemeljen tožbeni ugovor, da uvrstitev spornih stroškov pod točko b) ni bila v skladu z določili javnega razpisa, ki se nanaša na oddelek obdobje upravičenosti do stroškov.

Glede na razloge v izpodbijani odločbi in listinsko izkazana dejstva, sodišče ni moglo preizkusiti pravilnosti odločitve tožene stranke, zato je izpodbijani upravni akt odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in ga po določbi tretjega odstavka tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki II izreka: Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njeni zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/07 - Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožečo stranko v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV