Pravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Ta sposobnost procesnega prava ustreza poslovni sposobnosti v materialnem pravu (77. člen ZPP) in je procesna predpostavka, zato mora sodišče na njen obstoj paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker ZFPPIPP ne določa drugače, mora sodišče ravnati smiselno enako tudi v postopku osebnega stečaja (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP).
Obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti se domneva, zato stranke niso dolžne prilagati dokazil o svoji poslovni sposobnosti in tudi sodišče ni dolžno ugotavljati okoliščin v tej smeri, če nima razlogov za sum o obstoju procesne sposobnosti. Če pa sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, je treba o obstoju oziroma neobstoju procesne sposobnosti odločiti s stopnjo zanesljivosti, lahko tudi na podlagi poizvedb in izvedbe dokazov po uradni dolžnosti.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico (I. točka izreka), za upravitelja imenovalo A. A., ki naloge in pristojnosti opravlja prek pravnoorganizacijske oblike: Poslovno svetovanje A. A., s. p., matična številka: X (II. in III. točka izreka), in odločilo, da se iz podračuna sodišča opravi plačilo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (IV. točka izreka).
2.Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnica, ki višjemu sodišču predlaga, da ga spremeni in predlog za začetek stečaja zavrne ter postopek ustavi, sicer pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglaša.
3.Pritožba je utemeljena.
4.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na predlog dolžnice, ki ga je vložila na zapisnik pri sodišču (383.a člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Odločitev je oprlo na dolžničino insolventnost (trajno nelikvidnost; 3. točka drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP) oziroma ugotovitev, da njene obveznosti, s katerimi zamuja že od leta 2004, znašajo 5.083,00 EUR in presegajo trikratnik njenih dohodkov. Dolžnica nima premoženja in je od leta 2021 invalidka I. kategorije, mesečno pa prejema le 617,45 EUR invalidske pokojnine.
5.Dolžnica v pritožbi navaja, da je pogoj insolventnosti po izdaji izpodbijanega sklepa odpadel, saj je vse zapadle obveznosti poravnala in s tem izpolnila temeljni namen stečajnega postopka, zato bi bilo njegovo nadaljnje vodenje brezpredmetno in bi nasprotovalo načeloma sorazmernosti in ekonomičnosti. Ta dejstva bi moralo višje sodišče upoštevati, čeprav so nastala po izdaji izpodbijanega sklepa, saj se nanašajo na pravni interes za nadaljevanje postopka. Dolžnica poleg tega opozarja, da je predlog za začetek postopka podala v stanju hude duševne stiske, ki je posledica njene diagnosticirane bolezni, zaradi katere je tudi invalidka I. kategorije. Ob vložitvi predloga je bilo njeno zdravstveno stanje še poslabšano, zato ni imela polne sposobnosti za razsojanje in ni mogla v celoti razumeti teže in posledic svoje odločitve.
6.Glede na naravo pritožbenih navedb je treba najprej obravnavati tiste o dolžničinih duševnih težavah oziroma poslabšanju zdravstvenega stanja v času, ko je podala predlog za začetek stečajnega postopka, saj se nanašajo na vprašanje obstoja njene tedanje procesne sposobnosti. Pravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Ta sposobnost procesnega prava ustreza poslovni sposobnosti v materialnem pravu (77. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in je procesna predpostavka, zato mora sodišče na njen obstoj paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker ZFPPIPP ne določa drugače, mora sodišče ravnati smiselno enako tudi v postopku osebnega stečaja (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Obstoj procesne sposobnosti strank oziroma udeležencev v postopku je pomemben tudi z vidika pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave Republike Slovenije – URS), ki je v sodnih postopkih poseben izraz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena URS.
7.Ker se v našem pravnem redu obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti domneva, stranke niso dolžne prilagati dokazil o svoji poslovni sposobnosti in tudi sodišče ni dolžno ugotavljati okoliščin v tej smeri, če nima razlogov za sum o obstoju procesne sposobnosti. Če pa sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, je treba o obstoju oziroma neobstoju procesne sposobnosti odločiti s stopnjo zanesljivosti, lahko tudi na podlagi poizvedb in izvedbe dokazov po uradni dolžnosti.1 Tudi v sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da mora sodišče, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem izvesti potrebne dokaze v tekočem postopku in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti, ali je predpisana procesna predpostavka podana.2 Če iz podatkov v spisu izhaja, da ima stranka v postopku psihične težave, zaradi katerih se psihiatrično zdravi, ter se stranka sklicuje na nesposobnost sodelovati v postopku, mora sodišče v skladu z 80. členom ZPP po uradni dolžnosti pri pristojnem organu opraviti poizvedbe o sposobnosti stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja.3
8.Na kršitve v zvezi s procesno sposobnostjo pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (11. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ta preizkus je pokazal, da je imelo sodišče prve stopnje določene podatke, ki so kazali na dvom v dolžničino procesno sposobnost. Dolžnica je namreč ob podajanju predloga za začetek postopka na zapisnik razkrila, da ima precejšnje psihične težave, zaradi katerih pogosto obiskuje psihiatra (enkrat na tri tedne) in prejema DEPO injekcijo (mesečno, doživljenjsko). Pojasnila je tudi, da je zaradi psihičnih težav oziroma bolezni uvrščena v I. kategorijo invalidnosti. V zvezi s tem je priložila odločbo ZPIZ št. 000/2021 z dne 3. 9. 2021, ki potrjuje, da je navedena invalidnost nastala 21. 7. 2021 in da dolžnica zaradi nje ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela. Dvom v procesno sposobnost je dolžnica še dodatno okrepila s pritožbo, v kateri je obstoj te sposobnosti ob vložitvi predloga zanikala in navedla, da je bilo njeno tedanje zdravstveno stanje še slabše, kar je zadostno izkazala s priloženim zdravniškim potrdilom Zdravstvenega doma Piran z dne 17. 4. 2026. V njem je namreč zdravnica (psihiatrinja) potrdila, da se dolžnica zdravi zaradi duševne bolezni in prejema farmakoterapijo ter da so v zadnjem času zaznali poslabšanje njenega počutja, ki je lahko vplivalo na impulzivne odločitve.
9.Povzeti podatki vzbujajo dvom o dolžničini procesni sposobnosti, ki ga sodišče prve stopnje ni zaznalo in odpravilo ter o tem tudi ni navedlo razlogov. Ker je treba za pravilno in popolno ugotovitev dejanskih okoliščin v zvezi s tem izvesti dokaze tudi po uradni dolžnosti (80. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) in ker ta dejstva, ki pomenijo samostojno pravno celoto, še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje, višje sodišče opisanih pomanjkljivosti ni moglo odpraviti, saj bi s tem poseglo v ustavno varovano bistvo pravice do pritožbe (25. člen URS). Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Z drugimi pritožbenimi očitki se glede na navedeno ni bilo treba ukvarjati, saj na izid pritožbenega postopka ne morejo vplivati. Zato tudi ni pomembno, da jih je dolžnica dodatno utemeljevala z dopolnitvama pritožbe, vloženima 24. 4. in 5. 5. 2026, torej po poteku pritožbenega roka (ki je iztekel s potekom 22. 4. 2026, saj iz vročilnice izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil dolžnici vročen 7. 4. 2026).
10.Sodišče prve stopnje naj na ustrezen način (npr. z opravo naroka, s poizvedbami, po potrebi pa tudi z angažiranjem izvedenca) zanesljivo ugotovi, ali je predpostavka procesne sposobnosti dolžnice izpolnjena oziroma ali bila podana od vložitve predloga dalje. V primeru pritrdilnega odgovora bo moralo o predlogu znova odločiti (če bo seveda dolžnica pri njem vztrajala, kar glede na preostale pritožbene navedbe ni verjetno). Če pa bo ugotovilo, da dolžnica ni bila oziroma ni procesno sposobna, bo moralo poskrbeti za pravilno zastopanje dolžnice (81. in 82. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) in presoditi tudi, ali je morda podan razlog, da pristojnemu okrajnemu sodišču da pobudo za začetek postopka za postavitev dolžnice pod skrbništvo (262. člen Družinskega zakonika in tretji odstavek 57. člena Zakona o nepravdnem postopku).4
-------------------------------
1. Galič. A., v: Ude, L., Galič, A. (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 334 in 348.
2. Primerjaj VSL sklepa III Cp 3884/2006 z dne 12. 7. 2006 in I Cp 1010/2001 z dne 13. 6. 2001 ter VSC sklep Cp 1019/2004 z dne 28. 9. 2005.
3. VSC sklep Cp 1019/2004 z dne 28. 9. 2005 in US RS odločba Up-752/07 z dne 6. 12. 2007.
4. Primerjaj VSL sklep Cst 330/2025 z dne 8. 1. 2026.