Jedro

Glede na navedeno določilo je rok, v katerem bi dolžnik lahko pisanje prevzel na pošti, začel teči naslednji dan po prejetem obvestilu, torej 31. 12. 2020, in se je iztekel 14. 1. 2021, ko se je pisanje, ki je bilo sicer kasneje puščeno v hišnem predalčniku, štelo za vročeno, čeprav ga je dolžnik v resnici prejel (kot to sam trdi) šele dan kasneje (15. 1. 2021). Zaradi dolžnikovega napačnega sklepanja, da se tridnevni rok za dopolnitev predloga šteje od tega dne, je prišlo do tega, da je zamudil rok, ki mu ga je dodelilo sodišče prve stopnje. Rok treh delovnih dni iz tretjega odstavka 236. člena ZFPPIPP za dopolnitev predloga za odložitev odločanja (ki je nepodaljšljiv (četrti odstavek istega člena)), je začel teči 15. 1. 2021 in se je iztekel 19. 1. 2021, kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. Dodeljeni rok je res kratek, vendar ni mogoče spregledati, da si ga je dolžnik precej podaljšal že samo s tem, da pisanja ni prevzel (kadarkoli od 30. 12. 2020 do 14. 1. 2021) in to ne glede na to, da se je zavedal, da mu grozi, da se bo nad njim začel stečajni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: (1) zavrglo zahtevo za odložitev odločanja o upničinem predlogu za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka, (2) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (3) za upravitelja imenovalo A. A. in (4) ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, vpisane v poslovni register s podatki: A. A., poslovno svetovanje s.p. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagal, naj ga višje sodišče spremeni tako, da ga v celoti razveljavi in ugodi dolžnikovemu predlogu za odlog odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka.

3. Upnica je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje predlog upnice Republike Slovenije za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vročilo dolžniku in ga opozorilo na posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Dolžnik je 28. 12. 2020 vložil zahtevo za odložitev odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka, sodišče pa ga je s sklepom istega dne pozvalo na dopolnitev predloga s predložitvijo listin iz 1. in 2. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP.

6. Pritožnik (dolžnik) trdi, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da mu je bil sklep za dopolnitev vročen dne 14. 1. 2021. Navaja, da je navedeni sklep prejel dan kasneje, 15. 1. 2021, in trdi, da je bila zato dopolnitev predloga, vložena 20. 1. 2021, pravočasna.

7. Kot izhaja iz vročilnice (p.d. 6), je bilo pritožniku (dolžniku) v hišnem predalčniku 30. 12. 2020 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno pisanje in rok petnajst dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. V skladu s 142. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Za pravilnost vročitve je tako odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo, pri čemer tovrstne ugotovitve sodišča prve stopnje, torej, da je dolžnik 30. 12. 2020 prejel obvestilo o prispeli pošiljki, pritožba ne izpodbija.

8. Dolžnik je bil po podatkih spisa o prispelem pismu torej obveščen (in je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP zadoščeno). Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, iz katerega pritožbeno sodišče črpa takšno ugotovitev, je namreč javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar dolžnik v tem postopku tega niti ne poskuša. 9. Glede na navedeno določilo je rok, v katerem bi dolžnik lahko pisanje prevzel na pošti, začel teči naslednji dan po prejetem obvestilu, torej 31. 12. 2020 in se je iztekel 14. 1. 2021, ko se je pisanje, ki je bilo sicer kasneje puščeno v hišnem predalčniku, štelo za vročeno, čeprav ga je dolžnik v resnici prejel (kot to sam trdi) šele dan kasneje (15. 1. 2021). Zaradi dolžnikovega napačnega sklepanja, da se tridnevni rok za dopolnitev predloga šteje od tega dne, je prišlo do tega, da je zamudil rok, ki mu ga je dodelilo sodišče prve stopnje. Rok treh delovnih dni iz tretjega odstavka 236. člena ZFPPIPP za dopolnitev predloga za odložitev odločanja (ki je nepodaljšljiv (četrti odstavek istega člena)), je začel teči 15. 1. 2021 in se je iztekel 19. 1. 2021, kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. Dodeljeni rok je res kratek, vendar ni mogoče spregledati, da si ga je dolžnik precej podaljšal že samo s tem, da pisanja ni prevzel (kadarkoli od 30. 12. 2020 do 14. 1. 2021), in to ne glede na to, da se je zavedal, da mu grozi, da se bo nad njim začel stečajni postopek.

10. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bil dolžniku sklep s pozivom na popravo vročen. Ker svoje vloge v danem roku ni dopolnil in ni ravnal, kot mu je bilo naloženo s sklepom sodišča (in teh ugotovitev dolžnik tudi ne izpodbija), je sodišče prve stopnje njegov predlog za odločitev odločanja o začetku stečajnega postopka utemeljeno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Dolžnik zahteve za odložitev odločanja v dodeljenem roku ni dopolnil (tretji odstavek 236. člena ZFPPIPP), zato je nastala neizpodbojna domneva, da je dolžnik insolventen. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno izdalo sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in brez izvajanja dokazov o tem, ali je dolžnik insolventen (2. točka prvega odstavka 239. člena v zvezi s petim odstavkom 236. člena ZFPPIPP).

12. Ker pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev postopka (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.