Jedro

Sodišče prve stopnje je razumljivo pojasnilo, da je bil dostop do garaže pred ustanovitvijo služnosti možen, možen je tudi sedaj, vendar zaradi cipres in nivojskih razlik zelo otežen. Če bi bile ciprese odstranjene in nivojske razlike odpravljene, bi bilo vzpostavljeno enako stanje, kot je bilo pred ustanovitvijo služnosti. Bistveno je, da se okoliščine niso spremenile, torej ni izpolnjen eden od pogojev po 222. členu SPZ.

Kot je že izpostavilo sodišče prve stopnje, mora biti nekoristnost objektivna in popolna, pri tem pa je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujočih zemljišč. Ker je dokazni postopek prepričljivo pokazal, da tudi po odstranitvi nadstrešnice z javne ceste ni mogoč dostop na parcelo 0000 61/5, oziroma ni mogoče parkiranje v garaži v stavbi št. 172, ne moremo zaključiti, da je služnost za gospodujočo nepremičnino postala nekoristna. Enak dostop je namreč v uporabi od ustanovitve služnosti naprej, torej gospodujoči nepremičnini ves čas koristi v enaki meri.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti 373 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnika) zahtevala, da se služnostna pravica hoje in vožnje po služeči nepremičnini - katastrska občina 0000, parcela 61/7 (ID znak: parcela 0000 61/7), v njeni lasti, vknjižena na podlagi darilne pogodbe z dne 5. 12. 1983 v korist gospodujoče nepremičnine - katastrska občina 0000, parcela 61/5 (ID znak: parcela 0000 61/5), v lasti tožene stranke (v nadaljevanju toženke), ukine in z dnem pravnomočnosti sodne odločbe preneha. Odločilo je še, da sta tožnika dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške, o katerih višini bo odločeno s posebnim sklepom.

2.Tožnika izpodbijata sodbo v celoti in iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Izpostavljata, da je sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve zapisalo, da je bil dostop do nepremičnine, parcele 0000 61/5, vključno z dostopom do garaže, po javni poti možen že ob ustanovitvi služnosti. V 8. točki obrazložitve pa nato, da naj tudi brez nadstrešnice nad nepremičnino, parcelo 0000 61/5, z javne ceste ne bi bil mogoč dostop z vozilom in parkiranje v garaži, zaradi česar naj bi služnostna pot še vedno predstavljala edini dostop do garaže v stavbi št. 172. Sodišče prve stopnje zmotno argumentira, da naj dostop do garaže ne bi bil mogoč zaradi cipres in nivojskih razlik. Posledično se ni spuščalo v presojo tehtanja posega v lastninsko pravico služeče nepremičnine in koristi, ki jo ima zaradi služnostne poti gospodujoča nepremičnina. Ni upoštevalo, da obstoji enostavna možnost ponovne vzpostavitve potne povezave neposredno z javne ceste. Slednje nedvomno potrjuje, da obstoječa služnostna pot predstavlja močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot pa je gospodarska korist za gospodujočo nepremičnino. Ni upoštevano temeljno načelo stvarnih služnosti, to je načelo čim manjšega obremenjevanja lastninske pravice na služeči nepremičnini. Napadena sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Ponovna vzpostavitev dostopne poti do garaže ne zahteva gradbenih posegov ali posega na tujih zemljiščih, zato bi sodišče prve stopnje razloge za prenehanje služnosti na temelju 222. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) moralo presojati ob upoštevanju načela restrikcije iz prvega odstavka 219. člena SPZ. Pri ukinitvi služnosti je treba nujno izhajati iz tehtanja interesov, to je koristi in obremenitev tako služeče kot tudi gospodujoče nepremičnine, sodišče pa evidentno teh interesov ni tehtalo, temveč je izhajalo iz zmotnega izhodišča, da naj bi morala biti nekoristnost služnostne poti za njeno ukinitev absolutna.

Odločitev je glede nekoristnosti obstoječe služnosti materialnopravno zmotna tudi, ker je sodišče nekoristnost služnosti presojalo izključno na podlagi vprašanja dostopnosti do garaže v stavbi št. 172, stoječe na gospodujoči nepremičnini. Dokazni postopek je pokazal, da ima gospodujoča nepremičnina zagotovljen dostop neposredno z javne ceste, in sicer ob stanovanjski hiši na jugozahodnem delu zemljišča, s tem pa je po mnenju tožnikov evidentno dokazana nekoristnost obstoječe služnostne poti, saj je namen, ki ga sicer zasleduje služnostna pot, uresničen že po dostopni poti, ki se nahaja neposredno na gospodujoči nepremičnini.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu z 222. členom SPZ lahko lastnik služeče stvari zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.

6.Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vestno in skrbno izvedlo dokazno oceno (8. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in posledično pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je argumente za odločitev jasno in sistematično obrazložilo, višje sodišče jim pritrjuje in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

7.Tožnika izpostavljata, da naj bi sodišče prve stopnje enkrat zapisalo, da naj bi nepremičnina, parcela 0000 61/5, v času ustanovitve služnosti imela dostop do javne poti, drugič pa, da ne, s čemer naj bi bilo samo s sabo v nasprotju. Navedeno ne drži: sodišče prve stopnje je razumljivo pojasnilo, da je bil dostop do garaže pred ustanovitvijo služnosti možen, možen je tudi sedaj, vendar zaradi cipres in nivojskih razlik zelo otežen. Če bi bile ciprese odstranjene in nivojske razlike odpravljene, bi bilo vzpostavljeno enako stanje, kot je bilo pred ustanovitvijo služnosti. Bistveno je, da se okoliščine niso spremenile, torej ni izpolnjen eden od pogojev po 222. členu SPZ. Pritožbene navedbe, v katerih tožnika očitata, da sodišče prve stopnje ni tehtalo posega v lastninsko pravico služeče nepremičnine in koristi, ki jo ima zaradi služnostne poti gospodujoča nepremičnina; da ni upoštevalo, da obstoji enostavna možnost ponovne vzpostavitve potne povezave neposredno z javne ceste; in da ni upoštevalo načela čim manjšega obremenjevanja lastninske pravice na služeči nepremičnini, so tako neutemeljene.

8.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede nekoristnosti za uporabo gospodujoče stvari. Kot je že izpostavilo sodišče prve stopnje, mora biti nekoristnost objektivna in popolna, pri tem pa je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujočih zemljišč. Ker je dokazni postopek prepričljivo pokazal, da tudi po odstranitvi nadstrešnice z javne ceste ni mogoč dostop na parcelo 0000 61/5, oziroma ni mogoče parkiranje v garaži v stavbi št. 172, ne moremo zaključiti, da je služnost za gospodujočo nepremičnino postala nekoristna. Enak dostop je namreč v uporabi od ustanovitve služnosti naprej, torej gospodujoči nepremičnini ves čas koristi v enaki meri.

9.Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je glede na pojasnjeno pravilna. Ker višje sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnikoma je dolžna povrniti njune stroške pritožbenega postopka v višini 373 EUR (500 točk za odgovor na pritožbo po tar. št. 22/1 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT, 10 točk za materialne stroške po 11. členu OT, povečano za 22 % DDV, upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR), v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 219, 222 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.