Jedro

Obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP predvideva položaj, ko je v času sprejema sodne odločbe v postopku, ki je pravnomočno končan, obstajala druga sodna odločba oziroma odločba kakšnega drugega organa, s katero se je rešilo vprašanje, ki je imelo prejudicialen pomen za razsojo o glavni stvari v navedenem postopku. Na takšno odločbo je bilo sodišče v postopku, katerega obnova se zahteva, vezano.

Kasneje pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. S prenehanjem takšne odločitve so dani pogoji za možnost drugačne odločitve zaradi povezanosti dejanskih stanov med prejudicialnim in glavnim vprašanjem, kot jo utemeljuje neko pravno pravilo. To pa pomeni tudi, da dokler prenehanja prejudicialne odločitve ni, ne morejo biti dani pogoji za možnost drugačne odločitve oziroma povedano drugače: obnovitveni razlog ne obstoji.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se nadaljuje prekinjeni postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne predlog toženk in stranskih intervenientov za nadaljevanje postopka.

2. Stranska intervenienta sta proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavljata pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, da spremeni izpodbijani sklep tako, da se njunemu predlogu in predlogu toženk za nadaljevanje postopka ugodi, podredno pa da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišču prve stopnje očitata, da je spregledalo, da tožeča stranka nima več možnosti pridobiti lastninske pravice na vseh nepremičninah, ki so bile predmet ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča z dne 15. 1. 2007, saj so nekatere od njih prešle v last stranskih intervenientov na podlagi opravljene izvršbe in prenosa lastninske pravice na podlagi javne dražbe v skladu s pravili v izvršilnem postopku. S tem je pri tožeči stranki odpadel pravni interes za vodenje postopka. Sodišče bi moralo zato nadaljevati postopek, predlog za obnovo postopka pa zavreči. Ta razlog torej obstoji ob razlogu, da tožeča stranka ne razpolaga več s pravnomočno odločbo, ki bi lahko bila podlaga za eventualno drugačno odločitev sodišča v ponovljenem postopku, saj ne izpolnjuje več pogojev za vodenje postopka obnove v skladu z 9. točko 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zaradi originarne pridobitve lastninske pravice na omenjenih nepremičninah oziroma stavbnih zemljiščih s strani stranskih intervenientov, tožeča stranka tudi ne more več pričakovati zase ugodne odločbe glede odobritve pravnega posla. Poleg tega je tožeča stranka predlog za obnovo postopka vložila prepozno. Izpostavljata še, da je višje sodišče v svoji odločbi v postopku, katerega obnova se predlaga, ugotovilo, da bi morala tožeča stranka postaviti zahtevek za razveljavitev pravnega posla, sklenjenega med toženkama in stranskima intervenientoma ter na sklenitev pogodbe pod enakimi pogoji in da je zato, ker tak zahtevek ni bil postavljen, tožba nesklepčna. Če je tako, tožeča stranka z nesklepčnim postopkom tudi v obnovljenem postopku ne more uspeti. Sodišče je s svojo odločitvijo prekršilo načelo ekonomičnosti in smotrnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena ZPP.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Toženki se v odgovoru na pritožbo strinjata s stališči in predlogom stranskih intervenientov.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je tožeča stranka predlagala obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1340/2007-II z dne 22. 11. 2010 v zvezi z sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 214/2011 z dne 1. 6. 2011. Kot obnovitveni razlog je navedla razlog iz 9. točke 394. člena ZPP, po katerem se lahko postopek, ki je pravnomočno končan s sodno odločbo, obnovi, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Tožeča stranka je navedla, da se omenjena pravnomočna sodba opira na odločbo UE Zagorje ob Savi št. 330-104/2007-22 z dne 8. 10. 2010, ta odločba pa je bila s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 650/2012-10 z dne 27. 8. 2003 pravnomočno odpravljena(1). Prvostopenjsko sodišče je nato s sklepom P 1340/2007-II-145 z dne 23. 9. 2014 postopek po predlogu za obnovo postopka prekinilo do pravnomočnosti odločbe upravnega organa o odobritvi pravnega posla, sklenjenega pod odložnim pogojem med tožečo stranko (pravilno: toženo stranko) in stranskima intervenientoma. Sodišče prve stopnje je v razlogih svojega sklepa navedlo, da je pravnomočna odločitev upravnega organa v tej zadevi predhodno vprašanje, ki ga ne more rešiti samo.

7. Stranska intervenienta in kasneje toženki so predlagali nadaljevanje postopka po tem, ko je Vrhovno sodišče R Slovenije v revizijskem postopku spremenilo omenjeno sodbo upravnega sodišča tako, da je ugodilo tožbi, odpravilo odločbo drugostopenjskega organa(2) in mu zadevo vrnilo v ponoven postopek. Po mnenju toženk in stranskih intervenientov je z omenjeno odločbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 303/2013 z dne 27. 5. 2015 prenehal razlog za prekinitev postopka, saj je odpadel razlog za obnovo postopka. S spremembo sodbe upravnega sodišča, ki naj bi pogojevala razlog za obnovo postopka, ponovno velja odobritev prvostopenjskega upravnega organa za sklenitev kupoprodajne pogodbe o pridobitvi kmetijskih zemljišč, ki sta jo sklenili toženki in stranska intervenienta.

8. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pritrdilo intervenientoma in toženkama, ko je navedlo, da odločba upravnega organa, na podlagi katere bi lahko tožeča stranka zahtevala od sodišča v obnovljenem postopku drugačno odločitev, ne obstoji, vendar pa je v nadaljevanju navedlo, da je možno, da bo do takšne odločbe prišlo in da je zato pravnomočna odločitev v upravnem postopku predhodno vprašanje za ta postopek. Takšno stališče prvostopenjskega sodišča je napačno.

9. Obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP predvideva položaj, ko je v času sprejema sodne odločbe v postopku, ki je pravnomočno končan, obstajala druga sodna odločba oziroma odločba kakšnega drugega organa, s katero se je rešilo vprašanje, ki je imelo prejudicialen pomen za razsojo o glavni stvari v navedenem postopku. Na takšno odločbo je bilo sodišče v postopku, katerega obnova se zahteva, vezano. Kasneje pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. S prenehanjem takšne odločitve so dani pogoji za možnost drugačne odločitve zaradi povezanosti dejanskih stanov med prejudicialnim in glavnim vprašanjem, kot jo utemeljuje neko pravno pravilo. To pa pomeni tudi, da dokler prenehanja prejudicialne odločitve ni, ne morejo biti dani pogoji za možnost drugačne odločitve oziroma povedano drugače: obnovitveni razlog ne obstoji. Kot je bilo zgoraj navedeno, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pritrjuje takšnemu stališču, vendar pa vztraja na zastoju postopka o tem izrednem pravnem sredstvu, ker bi lahko nastopila okoliščina, ki bi predstavljala obnovitveni razlog. Zastoja v postopku za obnovo postopka zaradi možnosti nastopa obnovitvenega razloga, ZPP ne pozna. Pritrditi je zato treba pritožnikoma, da je najmanj z revizijsko odločbo Vrhovnega sodišča, ki je spremenilo sodbo upravnega sodišča, na katero se je sklicevala tožeča stranka v okviru uveljavljanja obnovitvenega razloga iz 9. točke 394. člena ZPP, prenehal razlog za prekinitev postopka z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP je bilo zato treba ugoditi pritožbi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se ugodi predlogu stranskih intervenientov za nadaljevanje postopka.

Op. št. (1): Ta navedba tožeče stranke v njenem predlogu ne ustreza vsebini itirane sodbe Upravnega sodišča RS (glej v nadaljevanju obrazložitve).

Op. št. (2): Drugostopenjski organ (Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje) je ugodil pritožbi tožeče stranke in odpravil odločbo prvostopenjskega organa (UE Zagorje ob Savi), s katero je ta odobril pravni posel za nakup kmetijskih zemljišč, sklenjen med toženkama in stranskima intervenientkama. V nadaljevanju je odločil, da se zavrne odobritev sklenitve omenjenega pravnega posla oziroma kupoprodajne pogodbe.