Jedro

Sklicevanje tožnice, da je zaradi pomote in nepozorno prebranega vabila spregledala, da je sporna obravnava razpisana v Ljubljani, ni upravičen razlog za izostanek z glavne obravnave. To pomeni, da so razlogi za neudeležbo na glavni obravnavi na strani tožnice, njeno ravnanje pa ne tako skrbno, ki se od nje pričakuje. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje, kot ga je navedla tožnica, je zato neupravičen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je dne 6. 2. 2018 ob 11.40 uri pristopila na Delovno in socialno sodišče v Kopru, kjer pa je ugotovila, da je na nepravi lokaciji. Na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani je preverila, ali je bila sodnica z razlogom za njen izostanek z glavne obravnave pravočasno obveščena. Istega dne ob 18:32 je poslala še dopis z razlogi za izostanek in prošnjo za ponoven razpis obravnave. Na zadnji obravnavi v Kopru ni bilo določeno, da bo naslednja obravnava na sodišču v Ljubljani. Od prejema vabila za glavno obravnavo ga je večkrat pogledala in vedno videla, da bo obravnava v Kopru. Meni, da nastalih okoliščin ni mogoče pripisati njeni krivdi in pričakuje, da ji bo omogočeno uresničevanje pravice do sodelovanja na glavni obravnavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do smiselno zatrjevanih kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zavrnilni sklep obrazložilo z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi.

5. Vrnitev v prejšnje stanje je procesno pravni inštitut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zanjo lahko zaprosi stranka, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje. Glede na prvi odstavek 116. člena ZPP, pa je predlog upoštevan le, če je rok ali narok zamudila iz upravičenega razloga. Odločilen je torej odgovor na vprašanje, ali je podan upravičen razlog za zamudo oziroma neudeležbo na glavni obravnavi.

6. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje najprej razpisalo glavno obravnavo z dne 7. 2. 2018 ob 11.40 uri na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Komenskega 7, Ljubljana, ki pa jo je 8. 1. 2018 preklicalo in preložilo na 6. 2. 2018 ob 11.40 uri enako na lokaciji Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Navedeni preklic je tožnica prejela osebno 9. 1. 2018. 7. Med dokumentacijo se nahaja uradni zaznamek, da so dne 6. 2. 2018 ob 11.57 klicali iz Delovnega sodišča v Kopru za tožnico, ki se je zglasila na sodišču v Kopru, ker je spregledala na vabilu, da se zadeva obravnava na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Istega dne je pisno opravičilo in enake razloge posredovala še tožnica sama (listovna št. 52).

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v sporni zadevi niso izkazani upravičeni razlogi, zaradi katerih se tožnica ni udeležila glavne obravnave na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani ob 11.40 uri. Tudi po stališču pritožbenega sodišča sklicevanje tožnice, da je zaradi pomote in nepozorno prebranega vabila spregledala, da je obravnava 6. 2. 2018 ob 11.40 razpisana v Ljubljani, nikakor ni upravičen razlog za izostanek z glavne obravnave. V vabilu je bil naveden točen naslov sodišča. Razlog za neudeležbo na glavni obravnavi je bil torej nedvomno na njeni strani in ga kot takega ni mogoče šteti kot upravičenega. Vrnitev v prejšnje stanje načeloma preprečuje vsaka oblika krivde, tudi majhna malomarnost, kot v konkretnem primeru in zamuda ni upravičena, če v danih okoliščinah, ki je zamudo oziroma neudeležbo na glavni obravnavi povzročila, ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati. Če gre za upravičen vzrok, ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru po pravilih o razlagi pravnih standardov. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če je zamudo povzročil nepredvidljiv dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Ne glede na to, da sta bili dve predhodni glavni obravnavi dne 17. 8. 2017 in dne 21. 9. 2017 res razpisani v Kopru, pa to ne more biti opravičljiv razlog in niti dejstvo, da je tožnica dokazala, da se je zglasila na Delovnem sodišču v Kopru in da je očitno prišlo do pomote. Vendar je to pomoto pripisati izključno tožnici, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. To pa pomeni, da so razlogi za neudeležbo na glavni obravnavi v Ljubljani, razpisano 6. 2. 2018 ob 11.40 uri na strani tožnice, njeno ravnanje pa ne tako skrbno, ki se od nje pričakuje. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje, kot ga je navedla tožnica, je zato neupravičen, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna.

9. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.