Jedro

Dedno nevredna je oseba, ki se huje pregreši zoper zapustnika in zoper njega stori dejanje ali opustitev, zaradi katere si ne zasluži, da bi dedovala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je zahteval ugotovitev, da je toženec nevreden, da bi po zapustnici V. M. dedoval tako po zakonu kot oporoki. Sodišče prve stopnje je takšen tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Poudarja zapis v izročilni pogodbi z dne 20.11.1982, s katerim si je teta pravdnih strank V. M. izgovorila od toženca tudi dosmrtno služnost stanovanja in dobavljanje življenjskih potrebščin. Razlogi izpodbijane sodbe, ki povzema sodbo sodišča prve stopnje, da nega zapustnice v domu starostnikov ni v nasprotju z navedenim zapisom, predstavljajo "maličenje" izročilne pogodbe. Nato revident posebej izpostavlja izpovedi prič F. G. o tem, da je zapustnica bila zelo natančna glede zapisa izročilne pogodbe, R. O., da se je toženca bala in da mu je očitala, da jo je dal v dom starostnikov ter M. L. K., da je želela živeti doma, v svoji hiši, ne pa v domu starostnikov. Razlogi izpodbijane sodbe so torej v nasprotju z vsebino izpovedi prič, zaradi česar v tem revizija vidi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zapustnici je bilo torej treba glede na sklenjeno izročilno pogodbo poleg potrebne pomoči in postrežbe omogočiti še prostost in socialno okolje, ki ga je bila glede na svoje poreklo in življenjski slog vajena.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 126. člena Zakona o dedovanju (ZD) je nevreden, da deduje, tako na podlagi zakona, kot na podlagi oporoke, med drugim tisti, kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči. V obravnavanem primeru tožbena trditvena podlaga gradi toženčevo dedno nevrednost na zatrjevanju, da po sprejemu zapustničinega premoženja z izročilno pogodbo z dne 20.11.1982 ni izpolnjeval pogodbenih določil o dogovorjeni dosmrtni služnosti stanovanja v zapustničini hiši in dobavljanju življenjskih potrebščin. Poudarek tožbenih trditev je v očitku, da je toženec kot prevzemnik premoženja po izročilni pogodbi kršil pogodbena določila s tem, da je zapustnico, svojo teto V. M., namestil v domu starostnikov proti njeni volji. Takšna trditvena podlaga tožbe je sodišču prve stopnje narekovala izvedbo dokazov, s katerimi je tožeča stranka svoje trditve podpirala. Vendar pa je pri tem pravilno upoštevalo materialno-pravne okvire, ki jih ZD postavlja za ugotavljanje obstoja pravnega standarda dedne nevrednosti.

Toženčeva obveznost preživljanja zapustnice temelji na izročilni pogodbi z dne 20.11.1982.