Jedro

Nad spornim čolnom, kot naknadno najdenim premoženjem, je treba sprožiti stečajni postopek, v katerem bo lahko tožnica uveljavljala zatrjevano zastavno pravico. Ugovor tožnice, da je bila pogodba o nastanitvi in hrambi plovila, na podlagi katerega je bila izvršena dražba spornega plovila, sklenjena že dne 19. 8. 2008, to je pred izbrisom lastnika iz sodnega registra, na odločitev o stvari ne more vplivati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljevanju Uprava za pomorstvo) zavrnila zahtevek tožnice za vpis lastninske pravice do celote na čolnu z označbo ..., ime čolna: A. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je tožnica z vlogo z dne 26. 5. 2015 na podlagi zasebne listine zaprosila za spremembo lastništva na čolnu „A.“, z oznako ..., na svoje ime. V tej upravni zadevi je bilo že pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo z dne 20. 12. 2013. Ker pa je tožnica, poleg dokumentov, ki jih je predložila v prvem postopku, predložila še kupoprodajno pogodbo z dne 14. 6. 2015, je zaradi spremembe dejanskega stanja, na katerega se opira zahteva, Uprava za pomorstvo v zadevi ponovno odločala.

2. Iz vpisnika morskih čolnov, ki jo vodi Uprava za pomorstvo, izhaja, da je v listu B pri čolnu ..., kot lastnik do celote vpisna družba B. d.d. Iz k vlogi priloženih dokumentov izhaja, da je tožnica sporni čoln kupila na javni dražbi dne 10. 10. 2013 od družbe C. d.o.o. Ta družba je čoln na dražbi prodala na podlagi pogodbe o nastanitvi in hrambi plovila, št. 992/2008 z dne 19. 5. 2008, ki jo je sklenila z družbo B. d.o.o., kot naročnikom nastavitve plovila. Iz priloženih listin je razvidno, da računa o nakupu čolna z dne 23. 10. 2013 ni izdal v vpisnik morskih čolnov vpisani lastnik spornega čolna, v postopku predloženi zapisnik o javni dražbi pa ne vsebuje overjenega podpisa zastopnika lastnika in izrecne izjave, da dovoljuje prenos lastninske pravice. Pogodba o nastanitvi in hrambi plovila prav tako ne vsebuje overjenega podpisa zastopnika lastnika in izrecne izjave, da lastnik dovoljuje vknjižbo prenosa lastninske pravice na kupca. Prodajalec torej ni vknjižen kot lastnik čolna.

3. Določbe Pomorskega zakonika (v nadaljevanju PZ) o vpisovanju ladij se smiselno uporabljajo tudi za vpisovanje čolnov (tretji odstavek 207. člena PZ). Skladno s prvim odstavkom 316. člena PZ se sme vknjižba (3. točka 256. člena PZ) dovoliti le na podlagi takšnih zasebnih listin, na katerih je podpis oseb, katerih pravico je treba prenesti na drugo osebo, overil organ, ki je pristojen za overitev podpisov. Zasebna listina, na podlagi katere se sme dovoliti vknjižba, mora, v skladu s prvim odstavkom 213. člena PZ, poleg podatkov iz 279. člena PZ, vsebovati še: 1. natančno označbo ladje ali pravice, glede katere naj se opravi vknjižba in 2. izrecno izjavo tistega, čigar pravica se omejuje, obremenjuje, razveljavlja ali prenaša na koga drugega, da dovoljuje vknjižbo. Ker tožnica predlogu za vknjižbo prenosa lastninske pravice, kljub dodatnemu pozivu, ni predložila listine, na kateri bi bil overjen podpis osebe, ki je vpisana v vpisnik morskih čolnov kot lastnik spornega čolna, je Uprava za pomorstvo vlogo tožnice zavrnila.

4. Ugovor tožnice, da je čoln kupila na javni dražbi, ki je predvidena v pogodbi o nastanitvi hrambe plovila in je bila izvedena v skladu s to pogodbo in v skladu z 167. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v povezavi z 264. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da ima retinent položaj zastavnega upnika in torej pravico prodati zadržano stvar, je Uprava za pomorstvo zavrnila, saj se tožnica v konkretnem primeru ne more sklicevati na poseben primer pridobitve lastninske pravice na premičnini v skladu z 64. členom SPZ. Tožnica se tudi ne more sklicevati na dobrovernost, saj je vpisnik morskih čolnov, skladno z 108. členom PZ, javna knjiga, iz nje pa izhaja lastništvo spornega čolna.

5. Uprava za pomorstvo nadalje navaja, da je bila družba B. d.d., dne 6. 11. 2012, na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Srg 2012/39601 z dne 2. 10. 2012, izbrisana iz sodnega registra. V konkretnem primeru gre torej pri spornem čolnu za pozneje najdeno premoženje izbrisane pravne osebe in bi zato tožnica morala ravnati v skladu s 443. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vpis, je zahtevek tožnice zavrnila.

6. Ministrstvo za infrastrukturo je z odločbo, št. 3735-5/2015/2-00611139 z dne 3. 9. 2015, pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in v obrazložitvi pritrdilo razlogom obrazložitve izpodbijane odločbe.

7. Tožnica v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), predvsem pa zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je lastnik čolna, ki je bil vpisan v register, s pogodbo o nastanitvi in hrambi plovila z dne 19. 3. 2008, izrecno dovolil in soglašal, da shranjevalec čolna svoje terjatve do njega poplača s prodajo plovila preko javne dražbe, kot izhaja iz 5. točke pogodbe. Vpis prenosa lastninske pravice na čolnu se izvršuje na podlagi Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah, ki v 10. členu določa, da je treba za vpis tega prenosa predložiti listino, ki dokazuje lastništvo čolna, to pa je lahko račun, izjava o samogradnji, celotna listin, kot npr. prodajna, darilna ali druga pogodba, sklep sodišča o dedovanju, in podobno. Iz navedenega ne izhaja, da morajo biti vse listine overjene s strani lastnika čolna, izraz „in podobno“ v 10. členu tega pravilnika pa jasno kaže na to, da je treba listine presojati ekstenzivno in ne restriktivno, kot je to storil upravni organ. Javna dražba, na kateri je tožnica kupila čoln, je bila opravljena v skladu s pogodbo, kar pomeni, da je čoln kupila v dobri veri in mora biti zato tudi obravnavana kot dobroverni kupec. Med postopkom se je sklicevala na določila SPZ in OZ, kar pa tožena stranka ni upoštevala. Vztraja pri stališču, da je treba razlikovati med ladjami, za katere je matični zakon PZ, in čolni, pri katerih se smiselno uporabljajo tudi drugi stvarnopravni in civilnopravni predpisi. Navaja, da tretji odstavek 207. člena PZ določa le smiselno uporabo določil o vpisovanju ladij tudi za čolne, iz dikcije tretjega odstavka 3. člena PZ pa izhaja, da se določbe PZ, ki veljajo za ladje, uporabljajo tudi za čolne, če tako določajo mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije. Iz navedenega torej ne izhaja absolutna vezanost upravnega organa na določbe 279. člena PZ. Zatrjuje, da je lastnik čolna že pred izbrisom iz sodnega registra dovolil, da se čoln proda na dražbi v primeru neplačila obveznosti iz naslova hrambe. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo Uprave za pomorstvo odpravi, tožena stranka pa naj ji povrne stroške postopka.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri obrazložitvi izpodbijane odločbe ter dodatno navaja, da iz k vlogi priložene kopije povratnice (priloga 7) izhaja, da je bilo obvestilo o nameravani dražbi v skladu s 6. členom Pogodbe o nastanitvi in hrambi plovila (priloga 6) dne 9.7.2013 poslano tudi vknjiženemu lastniku čolna, vendar pošiljke ni prevzel. Iz javne evidence (AJPES) je razvidno, da je lastnik čolna, kot pravna oseba prenehal obstajati že dne 6. 11. 2012, kar kaže tudi na to, da pogoj iz sporne pogodbe za izvedbo javne dražbe ni bil izpolnjen. C. d.o.o., je prodal čoln lastnika, za katerega je bil izveden postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v skladu z ZFPPIPP in je zato treba upoštevati pravne posledice, ki jih za tak primer prenehanja obstoja pravne osebe določa navedeni zakon.

K točki I izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. V zadevi ni sporno, da je v vpisniku morskih čolnov pri čolnu z oznako ..., ime čolna: A. (v nadaljevanju sporni čoln), kot lastnik vknjižena družba B. d.d., ... Ta družba in družba C. d.o.o., ..., sta dne 19. 8. 2008 sklenili pogodbo o nastanitvi in hrambi plovila, št. 992/2008 (v nadaljnjem besedilu Pogodba). V četrtem odstavku 6. člena Pogodbe je bila med strankama dogovorjena zastavna oziroma retencijska pravica na spornem plovilu za vse obveznosti družbe B. d.o.o., kot naročnika proti družbi C. d.o.o., ki predvideva tudi izvensodno prodajo zastavljenega spornega plovila. V zadevi nadalje ni sporno, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Srg 2012/220729 z dne 6. 6. 2012, začet postopek izbrisa družbe B. d.o.o., iz sodnega registra brez likvidacije. Ta družba je bila iz sodnega registra izbrisana dne 6. 11. 2012 na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Srg 2012/39601 z dne 2. 10. 2012. Navedeno pomeni, da je bila vknjižena lastnica spornega plovila, torej družba B. d.o.o., dne 6. 11. 2012 izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, v smislu določbe 440. člena ZFPPIPP.

11. Ob upoštevanju navedenega in dejstva, da je bila v vpisniku morskih čolnov kot lastnica spornega čolna vpisana družba B., d.d., in to v času, ko je bila ta družba izbrisana iz sodnega registra, je sporni čoln naknadno najdeno premoženje te izbrisane pravne osebe. Po mnenju sodišča je zato, tako kot sta pravilno ugotovila upravni organ prve in druge stopnje, nad spornim čolnom, kot naknadno najdenim premoženjem, treba sprožiti stečajni postopek, v katerem bo lahko tožnica uveljavljala zatrjevano zastavno pravico. Ugovor tožnice, da je bila pogodba o nastanitvi in hrambi plovila, na podlagi katerega je bila izvršena dražba spornega plovila, sklenjena že dne 19. 8. 2008, to je pred izbrisom lastnika iz sodnega registra, na odločitev o stvari ne more vplivati.

12. Določbe PZ o vpisovanju ladij se v skladu s tretjim odstavkom 207. člena PZ smiselno uporabljajo tudi za vpisovanje čolnov. Skladno s prvim odstavkom 316. člena PZ se sme vknjižba, med drugim tudi vknjižba, s katero se opravi vpis, prenos, omejitev ali prenehanje pravic brez posebne opravičbe (nepogojni vpis pravic ali nepogojni izbris po 3. točki prvega odstavka 256. člena PZ) dovoliti le na podlagi takšnih zasebnih listin, ki morajo, poleg ostalega, vsebovati izrecno izjavo tistega, čigar pravica se omejuje, obremenjuje, razveljavlja ali prenaša na koga druga, da dovoljuje vknjižbo (2. točka prvega odstavka 317. člena). V zadevi ni sporno, da v register vpisana lastnica spornega čolna izrecne izjave, da dovoljuje vknjižbo kot lastnica čolna, ni podala. Ugovor tožnice, da je postala lastnica na podlagi 64. člena SPZ, ker je sporni čoln kupila na javni dražbi, kot je predvidena s pogodbo o nastanitvi, ta pa bila sklenjena skladno s 167. členom SPZ v povezavi z 264. členom OZ, ki določa, da ima retinent položaj zastavnega upnika in torej pravico prodati zadržano stvar, ni utemeljen. 1. člena PZ, poleg ostalega, ureja stvarno pravna razmerja ter pogodbena in druga obligacijska razmerja, ki se nanašajo na vpis plovil. Navedeno pomeni, da je PZ lex specialis glede na SPZ, tožnica pa se tudi ne more sklicevati na dobrovernost, saj je vpisnik morskih čolnov, skladno s 108. členom PZ, javna knjiga in se šteje, da so bili podatki o lastništvu spornega plovila tožnici znani.

13. Pri tem sodišče dodaja, da je prav stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem po 443. in 444. členu ZFPPIPP tisti institut, ki varuje vse upnike pravne osebe, izbrisane iz sodnega registra. Izbris iz sodnega registra brez likvidacije tako, kot je urejen v VII. poglavju ZFPPIPP, namreč predpostavlja, da pravna oseba, ki je predmet izbrisa, nima niti premoženja niti obveznosti.

14. Glede na navedeno so tožbeni ugovori tožnice neutemeljeni. V ostalem delu sodišče sledi utemeljitvi izpodbijanega akta in akta upravnega organa druge stopnje in jih, da bi se izognilo ponavljanju, ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

15. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na zakonu.

K točki II izreka:

16. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.