28. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 7. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 1109/2005 z dne 21. 6. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 02/00520 z dne 22. 3. 2005 in s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 02/00520 z dne 11. 4. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

V izvršilnem postopku zaradi izpraznitve stanovanja je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu pritožnice (tedaj dolžnice) za odlog izvršbe in izvršilni postopek odložilo za tri mesece, ugovor pritožnice, vložen po izteku roka, pa je zavrglo. Višje sodišče je pritožbi zoper sklep o odlogu izvršbe in sklep o zavrženju ugovora zavrnilo. Zavzelo je stališče, da plačevanje "najemnine" in drugih stroškov v zvezi z uporabo stanovanja ne more imeti vpliva na veljavnost izvršilnega naslova, po katerem je pritožnica dolžna izprazniti in izročiti stanovanje, niti ne pomeni dejstva, zaradi katerega bi upnikova terjatev prenehala. Trditev pritožnice, da je bila med strankama postopka po teoriji realizacije zaradi uporabe stanovanja in plačevanja najemnine sklenjena najemna pogodba, pa naj bi bila hipotetična in brez podlage.

Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je z izpodbijanim sklepom Višje sodišče kršilo 22. člen Ustave, saj sklep ni obrazložen do te mere, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, poleg tega naj sodišče ne bi odgovorilo na vse njene pritožbene navedbe. Višjemu sodišču očita, da je njegovo stališče napačno in v nasprotju z listinami v spisu ter s siceršnjo sodno prakso, zato naj bi bila tudi njegova odločitev nerazumljiva in arbitrarna. Pritožnica zatrjuje, da je z lastnikom stanovanja sklenila aneks k najemni pogodbi, plačevanje najemnine po izteku ugovornega roka pa bi sodišče moralo upoštevati kot dejstvo, ki ga ni bilo mogoče navajati do izteka ugovornega roka. S tem, ko je sodišče zavzelo stališče, da je pritožnica plačevala uporabnino in ne najemnine, je po mnenju pritožnice nastopalo kot skrbnik interesov upnika. Kršena naj bi ji bila tudi pravica do družinskega življenja, saj v stanovanju skupaj z njo živijo njeni otroci, ki po Ustavi in mednarodnih konvencijah uživajo posebno varstvo. Pritožnica še navaja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno štelo, da se pritožnica ni sklicevala na vložitev ugovora, ter da ni odločalo o njenem predlogu za odlog izvršbe do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku, v katerem pritožnica zahteva sklenitev najemne pogodbe.

B.

Predmet preizkusa v postopku pred Ustavnim sodiščem sta odločitvi sodišča o zavrženju prepoznega ugovora pritožnice in delni ugoditvi predlogu za odlog izvršbe. Ustavno sodišče zato ni upoštevalo drugih navedb pritožnice, zlasti tistih, ki se nanašajo na drug sodni postopek. Prav tako Ustavno sodišče ni upoštevalo navedb, ki pomenijo očitek nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava, saj z njimi ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pritožnica kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave utemeljuje z očitkom, da sklep Višjega sodišča ni primerno obrazložen. Izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati, da bi bil brez razumne pravne obrazložitve, saj je pritožbeno sodišče razumno obrazložilo, zakaj je soglašalo z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da niso podani pogoji za odlog izvršbe, daljši od treh mesecev, ter zakaj je štelo, da pritožnica v ugovoru po izteku roka ni navedla nobenega takšnega dejstva, ki ga ne bi mogla uveljavljati že v ugovoru, ki ga je vložila v roku. V zvezi z navedbo pritožnice, da je prvostopenjsko sodišče zmotno štelo, da se ni sklicevala na vloženi ugovor, pa je Višje sodišče pritrdilo pritožbi, v obrazložitvi pa je pojasnilo, da to na pravilnost odločitve ni vplivalo. Kršitve 22. člena Ustave prav tako ni mogoče izkazati s pavšalnim zatrjevanjem, da je v ostalih primerih sodna praksa sprejela drugačno stališče, niti s pavšalno navedbo, da Višje sodišče ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe pritožnice.

Pritožnica trdi, da prvostopenjsko sodišče sploh ni odločalo o njenem predlogu za odlog izvršbe do pravnomočnosti odločitve o tožbi za sklenitev najemne pogodbe. S tem po vsebini zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave je ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve. O predlogu pritožnice za odlog izvršbe je sodišče odločilo. Ali je taka odločitev sodišča pravilna, pa ni stvar presoje Ustavnega sodišča.

Z vidika 23. člena Ustave bi lahko bil pomemben očitek o pristranskosti sodišča. Z navedbo, da je sodišče plačila pritožnice štelo za uporabnino in ne najemnino, čeprav je upnik v svoji vlogi to plačilo označil kot najemnino, pritožnica tega očitka ni izkazala.

Pritožnica z navedbami, da ji je bilo z izpodbijano sodno odločbo poseženo v pravico do družinskega življenja ter, z navedbami o posebnem varstvu otrok, smiselno zatrjuje kršitev tretjega odstavka 53. člena in 56. člena Ustave. Samo s tem, da se mora pritožnica na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslov izseliti iz stanovanja, ki ga po presoji sodišča zaseda nezakonito, navedeni človekovi pravici ne moreta biti kršeni.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić