Jedro

Ker je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe posebej poudarjeno načelo hitrosti, sodišče o njem praviloma odloča na podlagi mnenja CSD, le izjemoma že v postopku za izdajo začasne odredbe angažira izvedenca.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca z dne 2. 6. 2025 za izdajo začasne odredbe, da se stiki med mamo (predlagateljica) in mld. A. A. in B. A. začasno ukinejo. Odločitev o stroških postopka je pridržalo do končne odločitve.

2.V pritožbi nasprotni udeleženec uveljavlja vse razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču očita, da svoje odločitve ni dovolj obrazložilo, kar predstavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Sodišče se ni opredelilo do pripomb, ki sta jih na mnenje CSD podala nasprotni udeleženec in kolizijska skrbnica. Spregledalo je, da se z navedbami in stališči CSD o uspešnosti in koristnosti stikov pod nadzorom nasprotni udeleženec ni strinjal. Po prvem stiku sta bili deklici slabega razpoloženja, odsotni, zelo raztreseni, povedali sta mu, da sta želeli stik predčasno zapustiti. Potrebno je vzeti v obzir, da sta bili deklici od februarja 2022 do avgusta 2024 izpostavljeni škodljivemu in toksičnemu okolju pri materi, prisotno je bilo psihično in fizično nasilje. Zaradi tega imata sedaj težave, kar oče prepoznava, CSD in sodišče pa ne. Neutemeljeni so očitki, da deklic ne stimulira za stike. Vodi jih h klinični psihologinji in sodišču je predlagal, naj opravi poizvedbe v ZD C. v zvezi z obravnavo deklic pri psihologinji. Ker sodišče tega ni storilo, je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, hkrati je onemogočen preizkus zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa. Nerazumno je, da sodišče ni počakalo na dopolnitev izvedeniškega mnenja izvedenke klinične psihologije. Tudi to je kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V sklepu je očitno nasprotje, in sicer, da deklici ob stikih z materjo doživljata negativna čustva, povezana z nasiljem in travmo iz preteklosti, a da stiki v nadzorovanem okolju deklicama ne škodujejo. Brez dodatne strokovne razlage, ki bi pokazala, da prisotna negativna čustva ne pomenijo škodljivih posledic za deklici, so navedene ugotovitve sodišča nezdružljive. Ni pojasnjeno, ali prisotna negativna čustva in stiska deklic ob stikih pomenijo ogrožanje njunega čustvenega razvoja. Ni spoštovano načelo varstva koristi otrok in posebnega varstva ter skrbi za otroke. Ni razloga, da je sodišče sklep izdalo pred narokom, na katerega je vabljena strokovna delavka CSD. Sklep nima razlogov o škodljivih ravnanjih predlagateljice. Izven določenih stikov je prišla k deklicama v šolo, kar je deklici hudo vznemirilo. V sklepu ni razlogov o izjavi A. A., da nikoli več ne želi iti na stik z mamo. Sodišče ni presojalo dejstva, da je bila A. A. večkrat deležna fizičnega nasilja, zato do mame goji odpor, strah in občutke nelagodja. Teh čustev prisotnost socialnih delavk na stiku ne odpravlja. Pri zaključku, da obsodba predlagateljice za kaznivo dejanje grožnje ne vpliva na odločitev v tej zadevi, je sodišče spregledalo, da je bila grožnja izrečena ob prisotnosti A. A.

3.Predlagateljica in kolizijska skrbnica sta na pritožbo odgovorili. Obe pritrjujeta prvostopenjskemu sodišču in predlagata višjemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o drugem predlogu nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, naj se stiki med 9-letnima dvojčicama A. A. in B. A. ter predlagateljico začasno ukinejo. Prvič je tak predlog nasprotni udeleženec podal marca 2025. Utemeljeval ga je s trditvami, da predlagateljica zaradi slabega psihičnega stanja ni sposobna primerno poskrbeti za deklici: ko sta pri njej na stiku, je do deklic pogosto nasilna, telesno ju kaznuje in uporablja druge neprimerne vzgojne metode, ki jih je moč označiti kot psihično nasilje. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 25. 4. 2025 predlogu nasprotnega udeleženca delno ugodilo in izdalo začasno odredbo, da potekajo stiki deklic s predlagateljico enkrat tedensko pod nadzorom CSD. Ugotovilo je, da je predlagateljica že večkrat udarila A. A., da je B. A. povlekla za lase, da ni ustrezno reagirala, ko sta se deklici sprli, da ju je v večernih urah puščala sami v stanovanju in da ju ni zaščitila pred nasilnim ravnanjem svoje prijateljice. Po drugi strani pa bi popolna prekinitev stikov z mamo deklici ogrozila, saj je ohranitev odnosa otrok s staršem ključnega pomena za njihov zdrav psihofizični razvoj. Zato je stike določilo v varnem okolju - v prostorih CSD in pod nadzorom strokovnih delavcev CSD. Nasprotni udeleženec je zoper izdano začasno odredbo vložil ugovor, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo. Po prvih dveh stikih deklic s predlagateljico na CSD je nasprotni udeleženec vložil nov predlog za začasno ukinitev stikov, ki ga je utemeljeval z navedbami, da sta deklici začeli predlagateljico zaradi dolgotrajnega fizičnega nasilja in neprimernega odnosa do njiju zavračati, nočeta več na stike na CSD, zavračata tudi telefonske stike; stiki predstavljajo psihično obremenitev in prisilo za deklici.

6.Skladno s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se tudi v postopkih za varstvo koristi otrok postopek za izdajo začasne odredbe vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pomeni, da je postopek sumaren in hiter, v njem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Po 161. členu DZ izda sodišče začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je verjetno izkazano, da je ogrožen. Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni ureditvi stanja do zaključka postopka tako, da se zavarujejo koristi otroka. V tej luči je treba interpretirati tudi verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Da sprejme odločitev v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, mora sodišče izvesti toliko in tiste dokaze, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, ali je otrok ogrožen, in če je, kako to ogroženost odpraviti ali vsaj omiliti. To je sodišče prve stopnje storilo. Vpogledalo je v vso listinsko dokumentacijo v spisu ter predvsem na podlagi mnenj CSD in njihovih poročil o izvajanju stikov pod nadzorom zaključilo, da ni z verjetnostjo izkazana taka ogroženost B. A. in A. A., ki bi terjala takojšnjo ukinitev osebnih stikov s predlagateljico.

7.Na več mestih uveljavljani kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 22. člena Ustave RS, ker da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vse pomembne navedbe nasprotnega udeleženca, nista podani. Sodišču se ni treba izrecno in minuciozno opredeliti do prav vsake navedbe ali stališča strank. Njegova naloga je, da navede zakonske, jasne in medsebojno skladne razloge o odločilnih dejstvih, odgovor na trditve in stališča strank je lahko tudi posreden. Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le, če sodne odločbe objektivno ni mogoče preizkusiti. Gre za formalen (procesni) preizkus razumljivosti odločbe in razlogov in ne preizkus njene razumnosti, kar je vsebinski kriterij. V izpodbijanem sklepu je navedena pravna podlaga, zakaj sodišče ni izvedlo v zvezi s tem predlogom za izdajo začasne odredbe predlaganih dokazov, obrazloženo je, na podlagi česa in zakaj sodišče meni, da ogroženost B. A. in A. A. ni taka, da bi terjala predlagani ukrep prepovedi osebnih stikov s predlagateljico. V resnici pritožbeni očitki izražajo nestrinjanje nasprotnega udeleženca z odločitvijo sodišča in razlogi zanjo, kar lahko utemeljuje le pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, ne pa procesne kršitve.

8.Ker je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe posebej poudarjeno načelo hitrosti, sodišče o njem praviloma odloča na podlagi mnenja CSD, le izjemoma že v postopku za izdajo začasne odredbe angažira izvedenca. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ima mnenje CSD v teh postopkih posebno težo, saj je CSD strokovni pomočnik sodišča in zanj opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa ter v skladu s pravili svoje stroke poda mnenje o koristi otroka. S tem se naloga CSD približa izvedenčevi. Tako kot na mnenje izvedenca, se sodišče na mnenje CSD ne more opreti tedaj, ko se vzbudi utemeljen dvom v strokovnost in pravilnost mnenja.

9.Kolizijska skrbnica se z mnenjem CSD, da v trenutni situaciji ukinitev stikov z mamo deklicama ne bi bila v korist, strinja. Nasprotni udeleženec pa argumentov, ki bi izkazovali tako ogroženost deklic, ki bi se lahko odpravila ali omilila le z ukinitvijo vsakršnih stikov z mamo, ni izkazal. Nobenega razumnega razloga za dvom v zapise CSD ni. Golo nestrinjanje nasprotnega udeleženca z zaključki CSD o uspešnosti in koristnosti stikov predlagateljice z deklicama na CSD dvoma ne vzbudi.

10.Poročila so napisale strokovne delavke CSD, ki so neposredno zaznale, kaj se je na stikih dogajalo, in so usposobljene za prepoznavo stisk otrok. Iz poročil izhaja, da sta na prvem stiku z mamo na CSD obe deklici iskali njeno bližino, jo objemali in poljubljali, se z njo sproščeno pogovarjali, nobenih nerodnih trenutkov ni bilo na tem stiku, poslovile so se z objemi in poljubi, B. A. je mami povedala, da ju ne rabi pogrešati, saj se bodo naslednji teden spet videle. Tudi na drugem stiku je bilo sprva enako, nato pa se A. A. ni želela več igrati, odšla je na stranišče, potem pa s stikom ni več želela nadaljevati in je z očetom odšla iz CSD. To je B. A. vznemirilo, a je potem, ko so jo pomirili, brez težav stik z mamo nadaljevala do konca. Predlagateljica je na vsa dogajanja na obeh stikih ustrezno reagirala.

11.Nobenega podatka, ki bi potrjeval trditve nasprotnega udeleženca, da se deklici mame bojita, ni. Njegove trditve, da sta deklici želeli prekiniti že prvi stik, niso izkazane niti s stopnjo verjetnosti. Celoten prvi stik je potekal sproščeno in deklici sta kazali naklonjenost do mame ter se od nje lepo poslovili. Tudi se ne zdi verjetno, da bi strokovna delavka kot znak za prekinitev stika določila žvižganje, ne da bi preverila, če deklici znata žvižgati.

12.Reakcije mame na dogajanja na CSD so bile ustrezne, na nadzorovanih stikih deklic ni ogrožala. Ju je pa ogrožala z nekaterimi ravnanji v preteklosti, kar je sodišče prve stopnje upoštevalo, ko je odločalo o prvem predlogu nasprotnega udeleženca za začasno ukinitev osebnih stikov deklic z mamo. V sklepu z dne 25. 4. 2025 upoštevana dejstva sodišče preverja v ugovornem postopku, ki še teče. V izpodbijanem sklepu pa je moralo presoditi, če je od izdaje sklepa o nadzorovanih stikih prišlo do kakšne take bistvene spremembe, ki bi utemeljevala popolno prekinitev stikov.

13.Očitek nasprotnega udeleženca, da kot oče pri institucijah ni naletel na razumevanje, je neutemeljen. Sodišče je reagiralo na njegove s stopnjo verjetnosti izkazane trditve o ogroženosti deklic v času, ko sta čas s predlagateljico preživljali na domu predlagateljice, z izdajo začasne odredbe o nadzorovanih stikih.

14.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek v zvezi z zapisom sodišča prve stopnje, da morata starša ravnati v smeri ponovne vzpostavitve stikov. Oba starša sta dolžna aktivno ravnati v korist svojih otrok. Ker je načeloma v korist otrok imeti stike z obema staršema, zakon staršu, pri katerem otroci preživijo pretežni del časa, nalaga, da si prizadeva za ustrezen odnos otrok do stikov z drugim staršem (drugi odstavek 141. člena ZD). Zaradi načela varstva koristi otrok pritožbeno sodišče še enkrat apelira na nasprotnega udeleženca, pri katerem deklici živita in mu tudi po njegovim navedbah zaupata, naj si prizadeva, da bosta ohranili stik z mamo. Ohranjanje stika z nerezidenčnim staršem je, razen v redkih izjemah, koristno za razvoj otrok. Izjemnih okoliščin, ki bi utemeljevale popolno prekinitev stikov A. A. in B. A. s predlagateljico, podatki spisa ne izkazujejo.

15.Nasprotni udeleženec je predlagal poizvedbe v ZD C. o tem, da deklici obiskujeta ambulanto klinične psihologinje. Temu dejstvu nihče ne oporeka, nespornih dejstev pa ni treba dokazovati. Naj v ZD C. sodišče opravi še kakšne druge poizvedbe ali pa pridobi poročilo klinične psihologinje, nasprotni udeleženec ni predlagal. Po uradni dolžnosti sodišče prve stopnje poizvedb pri klinični psihologinji utemeljeno ni opravilo. Za odločanje o drugem predlogu nasprotnega udeleženca za ukinitev stikov otrok s predlagateljico je imelo dovolj podatkov v poročilih in mnenju za to pristojne institucije - CSD. Primernost stikov na CSD pa bo presojalo v ugovornem postopku, ki teče v zvezi z izdano začasno odredbo o stikih na CSD. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je izvedenko zaprosilo za dopolnitev mnenja glede stikov deklic s predlagateljico in kakšna je prava volja deklic glede stikov. Kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

16.Prav tako ni zatrjevanega nasprotja v točki 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je lahko razlogov za vznemirjenje deklic po stiku z mamo več oziroma so ti razlogi lahko različni in da ni niti s stopnjo verjetnosti izkazano, da je razlog za vznemirjenje deklic v takem ravnanju nasprotne udeleženke, ki bi kazalo na ogroženost deklic zaradi izvajanja nadzorovanih stikov. Z začasno odredbo bi sodišče lahko stike predlagateljice z deklicama ukinilo le, če bi ugotovilo, da sta ogroženi prav zaradi teh stikov. Ugotovitev, da stiki, kakršni so določeni s predhodno začasno odredbo, deklic ne ogrožajo, utemeljuje pravilnost ravnanja sodišča, da je ponovni predlog za ukinitev stikov zavrnilo.

17.Stik mame z deklicama izven sodno določenih stikov lahko predstavlja kršitev izdane začasne odredbe, da bi bil to razlog za izdajo začasne odredbe o ukinitvi stikov, pa bi moralo biti z verjetnostjo izkazano, da je stik deklicama povzročil škodo na telesnem ali duševnem razvoju oziroma da je to zelo verjetno. Za tako ugotovitev v podatkih spisa ni opore.

18.Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da je A. A. izjavila, da ne želi več iti na stik z mamo. Ali je to res njena prava volja in tudi če je, ali je zanjo koristna, bo sodišče presodilo, ko bo odločilo o ugovoru nasprotnega udeleženca zoper izdano začasno odredbo. Za odločitev o novem predlogu za izdajo začasne odredbe je dejansko stanje dovolj raziskano. Trditve nasprotnega udeleženca o občutkih strahu, nelagodja, celo odpora deklic do predlagateljice niso verjetno izkazane, izkazano pa je ustrezno reagiranje predlagateljice na obeh izvedenih stikih.

19.V točki 16 izpodbijanega sklepa se je sodišče prve stopnje opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca o obsodbi predlagateljice zaradi kaznivega dejanja grožnje na njegov račun. Vpogledalo je v sodbo, ki jo je v spis vložil nasprotni udeleženec, njegovemu predlogu, naj pribavi izpisek iz kazenske evidence in ga skupaj s sodbo posreduje izvedenki, pa ni sledilo. Ravnalo je ustrezno. Dejstvo je, da iz kazenske evidence ne izhaja, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno, zato ni razumljivo, kako bi lahko izpisek pomagal izvedenki pri izdelavi mnenja. Razen tega gre za dogodek 29. 10. 2024, to je pred izdajo sklepa o nadzorovanih stikih na CSD. V preteklosti izrečene grožnje predlagatelju ne izkazujejo, da sta deklici zaradi stikov z mamo na CSD utrpeli ali je zelo verjetno, da bosta utrpeli škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju.

20.Pritožbene navedbe po obrazloženem niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je dovolj raziskalo dejansko stanje in je sprejelo glede na okoliščine konkretnega primera materialnopravno pravilno odločitev. Tudi nobene procesne kršitve, na katere mora po drugem odstavku 350. člena ZPP višje sodišče paziti po uradni dolžnosti, ni. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

21.Stroški, ki nastanejo v zvezi z odločanjem o predlogu za izdajo začasne odredbe, so del stroškov postopka, zato je odločitev o pritožbenih stroških pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 141/1, 141/2, 143, 143/2, 157, 157/1, 157/2, 157/3, 161, 163, 163/1, 164, 164/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.