Jedro

Kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Te zakonske zahteve sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je zato obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju sledilo izpovedi direktorja in pričam, ki jih je predlagala tožena stranka, medtem ko se ni opredelilo do nasprotnih trditev in dokazov tožnice. Zmožnost preizkusa sodbe terja jasne in skladne razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato mora sodišče nasprotja v dokaznem gradivu o odločilnih dejstvih premostiti z vestno in skrbno dokazno oceno. Ker je dokazna ocena pomanjkljiva, prvostopenjske sodbe ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), tožnici pa je bilo posledično onemogočeno učinkovito pritožbeno nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim senatom.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbene zahtevke za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 11. 11. 2014, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki ni prenehalo dne 31. 1. 2015, temveč je z vsemi pravicami trajalo do 1. 3. 2016, za plačilo denarnega povračila v višini 18 mesečnih plač tožnice in odškodnine za trpinčenje v višini 8.000,00 EUR. Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.229,64 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ignoriralo napotila pritožbenega sodišča, takšno ravnanje pa pomeni kršitev določbe prvega odstavka 362. člena ZPP. Sodišče v ponovnem sojenju ni vestno in skrbno ocenilo vseh razlogov, ki jih je tožena stranka navedla v izpodbijani odpovedi z dne 11. 11. 2014. Ne zadošča zgolj sklicevanje sodišča na reorganizacijo, če tega pojma delodajalec vsebinsko ne opredeli. Vztraja, da je tožena stranka organizacijo izvedla navidezno, zgolj zato, da bi se znebila tožnice, ki je bila zanjo moteča zaradi opozarjanja na nepravilnosti. Do navedb v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se nanašajo na racionalizacijo poslovanja tožene stranke, se sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju ni opredelilo, temveč je praktično v celoti prepisalo razloge iz razveljavljene prvostopenjske sodbe opr. št. I Pd 1365/2014 z dne 27. 1. 2016. Tožnica je opisala sosledje dogodkov in ravnanja direktorja tožene stranke ter kasneje neposredne vodje, ki so pripeljali do zaključenega dejanja trpinčenja, ukinitve delovnega mesta in odpovedi pogodbe o zaposlitvi le eno leto pred izpolnitvijo pogojev za starostno upokojitev. Tožnica je z listinami dokazala, da tožena stranka po odpovedi zaposluje pravnice, kar pomeni, da je dela dovolj. Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti, ali so vsebinski razlogi, ki naj bi jih direktor predstavil sindikatom, dejansko ustrezali razlogom iz 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1). Razlog ukinitve pravne službe ni bila reorganizacija. Po nekaj mesecih je tožena stranka ustanovila podobno delovno mesto in zaposlila drugo delavko, ki je nadaljevala s tožničinim delom. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je razlog odpovedi pogodbe delno ekonomski, ne da bi takšen zaključek podrobneje obrazložilo. Tožnica očita sodišču, da je povzelo le dele izpovedb A.A., B.B. in C.C., ki so v korist tožene stranke. Zmotno je sodišče ugotovilo, da se je obseg dela pravne službe zmanjševal. Sodišče ne pojasni, v katerem obdobju in na katerem področju se je to dogajalo. Tožena stranka glede obsega dela ni predložila analize organizacij in področij dela uprave. Ta dokument ni bil nikoli izdelan. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da ni bilo prenosa tožničinih delovnih nalog, oziroma da se njeno pravno delo ni preusmerjalo na D.D.. Tožena stranka je prenos pravnih opravil na splošno službo zagotovila z oblikovanjem novega delovnega mesta strokovni sodelavec VII (2) v splošni službi in sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi z B.B.. Tudi v kadrovski službi je uvedla novo delovno mesto strokovni sodelavec VII/2 in na njem na novo zaposlila pravnico E.E.. Tožena stranka je izvajanje pravnih opravil zagotovila z dodatnim zaposlovanjem pravniških kadrov. Navidezno reorganizacijo - ukinitev pravne službe je tožena stranka izpeljala izključno zato, da bi se znebila tožnice. Direktor tožene stranke ni znal pojasniti, zakaj tožnici ni zagotovil dela v drugi službi enako kot F.F., namesto da je kasneje v drugih službah dodatno zaposloval nove pravnice. Ob ukinitvi pravne službe je kadrovska služba zaposlovala zgolj kadrovnike, zaradi prenosa pravnih del pa je morala zaposliti pravnice. Tožena stranka ni zaposlila pravnic za tekoča rutinska opravila. S sosledjem dogodkov, ki ga je tožnica opisala v tožbi, je tožena stranka zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z zatrjevanim trpinčenjem se sodišče ponovno ni opredelilo do obsežne listinske dokumentacije niti do verodostojnosti izpovedb F.F. in tožnice. V zvezi s posameznimi dejanji trpinčenja (izločitev tožnice iz priprav in udeležb na sejah sveta zavoda, dela volilne komisije in na koordinaciji predstojnikov enot, zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove v letu 2010, neupravičena izdaja pisnega opozorila zaradi domnevne prekoračitve pooblastil, izvajanje pritiska nad tožnico glede predčasne upokojitve, žaljiv in poniževalen odnos do tožničinega dela, kričanje in izrečene grožnje, opazke glede izobraževanja tožnice in ocenjevanje tožničine delovne uspešnosti v letih 2010 in 2011 brez utemeljitve, osamitev tožnice in izločitev pravne službe na drugo lokacijo, opustitev posredovanja informacij oziroma neprimeren način komunikacije s strani neposredne vodje B.B., odvzemanje delovnih nalog) je zgolj pavšalno sledilo izpovedi direktorja tožene stranke in pričam, ki jih je predlagala tožena stranka, medtem ko se ni opredelilo do nasprotnih trditev in predloženih dokazov tožnice. Sodišče ni obrazložilo, kako je prišlo do svojih zaključkov. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe tožnice v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V tej zadevi je pritožbeno sodišče že odločalo s sklepom opr. št. Pdp 437/2016 z dne 3. 11. 2016. Sodišču prve stopnje je v skladu z določilom 362. člena ZPP med drugim naložilo, da dopolni dokazni postopek oziroma da na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov presodi, ali je tožena stranka na podlagi celote ugotovljenih ravnanj nad tožnico izvajala trpinčenje in ali ji je bila v sosledju dogodkov zakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi. Podano je bilo tudi napotilo, naj sodišče ugotovi, ali je tožena stranka reorganizirala delo pravne službe zaradi resničnih, objektivnih, poslovno utemeljenih potreb, ali pa zgolj zato, da bi ustvarila navidezen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 11. 11. 2014, ki bi prikrival nek drug razlog. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje kot odločilno okoliščino štelo, da je tožena stranka ukinila pravno službo. Takšna sprememba organizacijske narave sama po sebi še ne utemeljuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pomembno je, kaj konkretno naj bi taka organizacijska sprememba pomenila za delovno mesto, za katerega je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi, oziroma glede na dejansko vsebino nalog, ki jih je v okviru delovnega svetovalca VIII ob podaji odpovedi sploh še opravljala. Poleg tega sodišče zaključi, da so bili razlogi za odpoved delno ekonomski, čeprav tega z ničemer ne utemelji. V zvezi z očitanimi ravnanji trpinčenja je bilo podano tudi napotilo, naj sodišče prve stopnje oceni verodostojnost izpovedb tožnice ter priče F.F. v povezavi s listinami, ki jih je tožnica predložila in šele po dopolnitvi postopka ponovno odloči o tožbenem zahtevku.

7. Kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Te zakonske zahteve sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je zato obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, kot to utemeljeno uveljavlja tožnica v pritožbi. Tako sodišče v ponovnem sojenju glede očitanega trpinčenja ni vestno in skrbno ocenilo izpovedb tožnice in F.F. ter priloženih listin, saj dokazne ocene, zakaj jima ne verjame oziroma njunega pričevanja ne sprejema (razen splošne navedbe, da jima ni sledilo), v sodbi sodišča prve stopnje sploh ni. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju sledilo izpovedi direktorja in pričam, ki jih je predlagala tožena stranka, medtem ko se ni opredelilo do nasprotnih trditev in dokazov tožnice. Zmožnost preizkusa sodbe terja jasne in skladne razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato mora sodišče nasprotja v dokaznem gradivu o odločilnih dejstvih premostiti z vestno in skrbno dokazno oceno. Ker je dokazna ocena pomanjkljiva, prvostopenjske sodbe ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), tožnici pa je bilo posledično onemogočeno učinkovito pritožbeno nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Tokrat je upoštevalo tožničin predlog, naj odredi, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim senatom (356. člen ZPP), saj je le tako mogoče zagotoviti učinkovit potek sojenja glede na to, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališča, ki nasprotujejo napotilom pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa. Iz predhodnega in predmetnega razveljavitvenega sklepa so razvidna ključna stališča za sojenje v tem sporu, ki naj jih upošteva sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.