Jedro

Tožena stranka (v stečaju) ni upravičena do povračila stroškov za ugovor v pravdi, če je priznala tožnikovo terjatev v stečajnem postopku in je tožeča stranka tožbo zato umaknila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o stroških v 2. točki izreka prvostopne odločbe spremeni tako, da se zahtevek tožene stranke na povrnitev stroškov pravdnega postopka zavrne. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 20.250,00 SIT, v 8-ih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi in da je tožeča stranka toženi dolžna povrniti pravdne stroške v višini 31.659,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zoper izrek o pravdnih stroških (točka 2), je tožeča stranka vložila pritožbo, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da razveljavi izrek pod točko 2 in postopek ustavi. V obrazložitvi med drugim navaja, da je tožeča stranka v stečajnem postopku prijavila terjatev, ki je bila predmet zahtevka v pravdi in da je tožena stranka terjatev v stečajnem postopku v celoti priznala. Tako tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov, saj njen ugovor ni bil utemeljen, kar izhaja že iz dejstva, da je terjatev tožeče stranke iz naslova zahtevka s pripadki tožena stranka v stečaju priznala. Pritožba je utemeljena. Tožeča stranka je tožbo vložila dne 30.1.1998. Dne 5.11.1999 je umaknila tožbo in navedla, da je bila njena terjatev na naroku dne 8.9.1999 v celoti priznana. Tožena stranka je z vlogo privolila v umik in zaznamovala stroške. Sodišče prve stopnje je stroške priznalo na podlagi določil členov 154, 155 in 158 ZPP. Po določilu prvega odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožeča stranka je po naroku dne 8.9.1999, na katerem je bila v celoti priznana terjatev v stečajnem postopku, ki predstavlja tožbeni zahtevek, tožbo umaknila. Zato je utemeljena pritožbena trditev, da tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov, ki jih je ta zaznamovala v vlogi, ker v resnici njen ugovor ni bil utemeljen, saj je priznala tožbeni zahtevek. Zato bi sodišče moralo uporabiti prvi odstavek 158. člena ZPP in na njegovi podlagi odločiti tako, da zahtevek za povračilo stroškov tožene stranke ni utemeljen. Ker ni ravnala tako, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep o stroških sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke zavrne (3. točka 365. člena ZPP/99). Ker je pritožnica s pritožbo uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške in sicer za takso 9.000,00 SIT in za sestavo 125 točk x 90,00 SIT, to je 11.250,00 SIT, skupaj 20.250,00 SIT. Odločitev temelji na prvem odstavku 166. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.