Jedro

Kršitev kazenskega zakona iz 3. tč. 372. čl. ZKP, ki je podana s tem, da je kazenski pregon zoper obtoženca pred odločitvijo na drugi stopnji absolutno zastaral je sodišče druge stopnje odpravilo skladno z določbo 1. odst. 394. čl. ZKP tako, da je zoper obtoženca po določbi 4. točke 357 čl. ZKP izreklo zavrnilno sodbo.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornice obtoženega Z. S. se sodba sodišča prve stopnje pod točko A izreka po uradni dolžnosti spremeni tako, da se zoper obtoženca po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrne

obtožba, da je vzel tuje premične stvari z namenom, da si jih protipravno prilasti, tatvino pa je storil tako, da je z vlomom prišel v zaprto stavbo oz. v zaprt prostor na ta način, da je dne 14.05.1997 med 12.00 in 13.00 uro prišel v notranjost stanovanjske hiše, last M. Š.-S., D. ..., Š. p. C., tako, da je zlomil cilindrični vložek na garažnih vratih stanovanjske hiše in tako sprostil jeziček ključavnice za zaklepanje, nato pa skozi vrata, ki vodijo iz garaže prišel v notranje prostore hiše, kjer je vzel avtoradio znamke B., tip W., vreden 228,12 EUR, 400 hrvaških kun, 500,00 SIT, srebrno ogrlico vredno 41,72 EUR, eno žensko ročno uro znamke O. s kovinskim pasom vredno 12,51 EUR, kovinski pas za moško ročno uro znamke C. vreden 29,21 EUR, en medaljon-obesek ženska glava z zavezanimi očmi premera 2 cm iz rumenega zlata vreden 41,72 EUR in večjo količino bižuterije in sicer štiri kravatne igle iz rumene kovine, viseče uhane s tremi perlami iz rumene kovine, pozlačeno srebrno zapestnico, broško z belimi perlami in medvedjima glavama in belim kamnom, uhane okrogle oblike z večjo belo perlo, pletene okrogle uhane rumene barve, uhane s tremi kamni v sredini srebrne barve, uhan z dvema kamnoma, srebrni ploščati viseči uhan, dva uhana z modro-rjavim kamnom, dva uhana rumene barve v obliki cveta detelje, uhane s tremi večjimi in devetimi manjšimi kamni, uhan z dvema kamnoma v obliki polmeseca, daljša viseča uhana, črno zapestnico s kovinsko obrobo rumene barve z vzorcem listov in cvetov, vse v skupni vrednosti 41,72 EUR, kar vse si je prilastil ter z vzetimi stvarmi zapustil stanovanjsko hišo, z dejanjem pa je oškodoval M. Š.-S. za 439,75 EUR; s čemer naj bi storil kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki I. odstavka 212. člena KZ.

Oškodovanka M. Š.-S. se s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Po I. odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki ter nagrada zagovornice obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženec pod točko A izreka spoznan za krivega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki I. odstavka 212. člena KZ. Sodišče prve stopnje mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen tri mesece zapora in preizkusno dobro enega leta. Poleg splošnega pogoja, da v pogojni obsodbi določeno kazen zapora ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi ne bo storil novega kaznivega dejanja mu je določilo še dodatni pogoj in sicer, da v roku šestih mesecev po pravnomočnosti sodbe plača oškodovanki M. Š.-S.znesek 128,17 EUR. Oškodovanki je sodišče prve stopnje prisodilo premoženjskopravni zahtevek v taki višini in ga naložilo v plačilo obtožencu, s presežkom priglašenega premoženjskopravnega zahtevka pa je oškodovanko napotilo na pravdo. Po IV. odstavku 95. člena ZKP je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka.

Z isto sodbo je bil obtoženec pod točko B po 3. točki 358. člena ZKP oproščen obtožbe za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po l. točki I. odstavka 212. člena KZ. Skladno s tako odločitvijo so bili oškodovanci s priglašenimi premoženjskopravnimi zahtevki napoteni na pravdo, stroški kazenskega postopka pa so v oprostilnem delu sodbe obremenili proračun.

Zoper obsodilni del sodbe se je pritožila zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenskih sankcijah. Predlagala je, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi tako, da izpodbijani del sodbe razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno je predlagala spremembo ter izrek obtožencu oprostilne sodbe, končno pa je predlagala, spremembo sodbe v odločbi o kazenskih sankcijah tako, da se obtožencu izreče pogojna obsodba brez dodatnega pogoja.

Višji državni tožilec svétnik F. H. je v pisnem predlogu, podanem po določbi II. odstavka 377. člena ZKP predlagal, da sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona zoper obtoženca spremeni tako, da obtožbo po 4. točki 357. člena ZKP zavrne.

Ob reševanju pritožbe zagovornice je bilo potrebno izpodbijani obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje spremeniti po uradni dolžnosti.

Iz izreka sodbe izhaja, da naj bi obtoženec očitano mu kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki I. odstavka 212. člena KZ na škodo oškodovanke M. Š.-S. storil dne 14.05.1997. Za kaznivo dejanje velike tatvine, ki se očita obtožencu je predpisana kazen zapora do petih let. Po določbi 4. točke I. odstavka 111. člena KZ, ki je veljal v času storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja (Ur. l. RS št. 63/94) kazenski pregon zoper storilca ni več dovoljen, če je preteklo pet let od storitve kaznivega dejanja za katerega se sme po zakonu izreči zapor nad tri leta (relativno zastaranje kazenskega pregona), oziroma kot to določa VI. odstavek 112. člena KZ, kazenski pregon zastara v vsakem primeru, če je preteklo dvakrat toliko časa kot ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona (absolutno zastaranje kazenskega pregona).Glede na obrazloženo je v predmetni zadevi kazenski pregon zoper obtoženca absolutno zastaral dne 14.05.2007. Ugotovljeno kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP, ki je podana s tem, da je kazenski pregon zoper obtoženca pred odločitvijo na drugi stopnji absolutno zastaral, je sodišče druge stopnje odpravilo skladno z določbo I. odstavka 394. člena ZKP tako, da je zoper obtoženca po določbi 4. točke 357. člena ZKP izreklo zavrnilno sodbo.

Skladno s tako odločitvijo je oškodovanko s celotnim priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, s stroški kazenskega postopka v obsegu razvidnem iz izreka te sodbe pa obremenilo proračun.