Jedro

Pomembno je, da bosta otroka ob upoštevanju njunega mnenja dobila občutek, da sta slišana, kar jima je treba tudi jasno povedati in se bo njun občutek, da stiki zanju predstavljajo prisilo, zmanjšal, kar je še posebej pomembno za mladoletno A. A. in se bo po svojih močeh skušala udeleževati več stikov, kot to od nje pričakuje nasprotni udeleženec. Hkrati je to tudi izhodišče za očeta, da otrokoma prisluhne, da se jima približa in se potrudi, da bodo stiki potekali na način, da bodo otrokoma zanimivi in si jih bosta sčasoma tudi sama želela izvrševati v večjem obsegu, kot je določeno v izpodbijanem sklepu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka I in točka II izreka) potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje delno sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Kranju N 505/2009 z dne 16. 6. 2020, v delu, ki ureja stike mladoletnih otrok A. A. (roj. ... 2008) in B. A. (roj. ... 2006) spremenilo tako, da stiki B. A. in A. A. z očetom C. A. potekajo istočasno vsako tretjo soboto v mesecu, ko ju oče med 10.00 in 11.00 uro prevzame na domu v X. in ju istega dne med 17.00 in 18.00 uro pripelje nazaj. Stiki B. A. z očetom potekajo tudi vsake druge počitnice med šolskim letom in med poletnimi počitnicami, vse skladno z dogovorom med B. A. in očetom, upoštevajoč želje in obveznosti B. A., nadalje dvakrat na teden po telefonu, ko oče B. A. pokliče vsak ponedeljek in četrtek ob 19.00 uri oziroma v drugem terminu, v kolikor se B. A. in oče sporazumno dogovorita drugače, o morebitnem drugačnem poteku stikov od tega pa se B. A. in oče dogovarjata sproti in sporazumno, upoštevajo želje in obveznosti B. A. Stiki A. A. z očetom C. A. pa potekajo tudi še dva vikenda v letu in enkrat na teden po telefonu, ko oče A. A. pokliče vsako sredo ob 19.00 uri oziroma v drugem terminu, v kolikor se A. A. in oče sporazumno dogovorita drugače, vse upoštevajoč želje in obveznosti A. A., o morebitnem drugačnem poteku stikov od prej navedenega ter stikih v času počitnic, pa se A. A. in oče lahko dogovorita sproti in sporazumno, upoštevajoč A. A. želje in obveznosti.

2.Tako spremenjenim stikom v pravočasni pritožbi nasprotuje nasprotni udeleženec. V obširni, laični in nestrukturirani pritožbi, v kateri ne navede pritožbenih razlogov, najprej trdi, da v praksi stvari ne potekajo tako, kot povedo delavke centra za socialno delo (CSD), ki so na sodišču tudi lagale. Sodišče ščiti svoje državljane proti tujcem, oče iz Celja ne more do svojih otrok, zato bo on, ki je tujec, do svojih otrok še toliko težje prišel. Obširno opisuje dejansko stanje. Sodišču je predložil dokaze o tem, da se mu A. A. po naroku marca 2023 ne oglaša na telefon in na stike ne prihaja. B. A. je izgubil eno šolsko leto, sodnika je glede tega prosil za pomoč, pa je prošnjo ignoriral. Otroka sta ogrožena. Dostavil je slike razmetanega stanovanja, ki niso bile upoštevane. Dostavil je dve mapi (file-a) o tem, kaj mu je predlagateljica delala in kako se je nad njim od leta 2016 do leta 2019 psihopatsko znašala. Sodnik je zapisal, da dokazov ni dostavil. Nasprotni udeleženec je prepričan, da se z otrokoma lahko manipulira, predvsem A. A. obnašanje je posledica manipulacij predlagateljice. Sodišče je ignoriralo laži delavk CSD-ja, ki niso profesionalne. Predlagateljica mu je pokradla denar in uničuje otroka. Sodišče mora razlikovati dejstva od laži. V spis je predložil tudi dopis svoje sestre, ki ga je sodišče neutemeljeno izločilo. Na sodišču so želeli povedati, kako se je predlagateljica nad njim psihopatsko znašala, sodnik pa je dokaze zavrnil in zapisal, da niso bili predloženi oziroma, da se to te zadeve ne tiče. Iz spisa je sodišče izločilo tudi dokaz, da je B. A. priskrbel prakso v podjetju F. Sodišče je dopuščalo, da ga je odvetnica predlagateljice nervirala. Čista laž je, da je otroka v zadnjih dveh letih obiskal trikrat, devetindvajsetkrat pa ni prišel. Na dveh narokih so se pogovarjali, da se bo A. A. po svojih močeh skušala udeleževati več stikov, odločeno pa ni tako. Predlagateljica je tista, ki je zoper nasprotnega udeleženca začela številne postopke, sedaj se pa izgovarja, da zaradi odprtja s. p.-ja nima energije in časa pripravljati otroka na stik. S CSD-jem je v začetku sodeloval, ko so se začele žalitve in laganja na sodišču, pa z njimi ne more več sodelovati. B. A. se je o njem vedno pozitivno izražal, problem je A. A. Sodišče mu očita, da ni upošteval priporočila CSD, da se več ukvarja z otroki glede šole, E. E, najbolj vpliven life coach, h kateremu so šli, da se otroka naučita, kako se postavljajo cilji, pa mu je povedal, da je lahko nase ponosen. Ne drži zapis v 15. točki, da ni dostavil dokazov, da so se okoliščine spremenile. Dostavil je dokaz, da se A. A. ni oglašala. V 16. točki je zapisano, da je odtujen od otrok, to pa lahko drži le glede A. A., ki stike z njim zavrača zaradi materinih manipulacij. Sprašuje se, kateri je tisti dokaz, na podlagi katerega je sodišče štelo, da otroka s strani predlagateljice nista zmanipulirana. V nasprotju z zapisano odtujenostjo otrok od očeta je tudi zapis, da je B. A. izjavil, da mu nasprotni udeleženec pripoveduje zanimive zgodbe, je zabaven, B. A. ima pozitivna čustva do očeta, zanimivo mu je biti z očetom. A. A. zanika, da ima zamere do očeta, hkrati pa joka in je obupana, ko mora na stik in je zato evidentno, da je nekaj drugega v ozadju. Otrok ne kriči, ker mu je na stikih dolgčas. Sodišče njegove konkretne dokaze zavrača, brez dokaza in podlage pa verjame predlagateljici. Ne drži, da dokazov o tem, da je otrokoma na stikih dobro, ni dostavil. Iz predložene izjave B. A. na CSD izhaja prav to. Poleg tega je dostavil fotografije in SMS od E. E. Tisti od odvetnikov, ki je bolj agresiven in napadalen, doseže več pravic za svojo stranko. V 17. točki sodišče dokaze zavrne, nasprotnemu udeležencu pa očita, da ni predložil dokazov in zapiše, da laži iz prejšnjih sodnih postopkov niso predmet tega postopka. D. A. ima travmo iz mladosti in ta je ključ za težavo z A. A. Otroke je ogrožala, ko sedem let ni delala in se je le obsesivno ukvarjala z otrokoma. Pred sodiščem se predlagateljica obnaša sramotno. Ko je zapravila njegovo dediščino, se je odločila, da je zakona konec. Sedaj zavrača izplačila svojega dolga do njega, njegovih staršev in sestre. Otrokoma se je vedno pozitivno izražal glede predlagateljice, tudi družinske slike je nekaj časa imel v stanovanju v Z., da sta se otroka bolj ugodno počutila. Sprašuje se, kako naj se z A. A. kaj zmeni glede stikov, če stikov sploh nimata. Predlagateljica je stike želela celo ukiniti, a je pred vrhovnim sodiščem izgubila.

Nasprotni udeleženec zahteva, da se počitnice z B. A. določijo datumsko, da se počitnice določijo tudi za A. A. in ne le dva vikenda v letu in brez počitnic. Predlagateljica ga mora seznaniti, če sta otroka bolna. Stik z B. A. naj ostane trikrat na teden, ker je do sedaj tri do štirikrat na teden uspevalo in ni razloga za zmanjšanje. Poleg tega je prosil, da so vsake počitnice "pol-pol", ker se njegove vedno zmanjšajo, zato je "pol-pol" vsakih najbolj pošteno. Stiki z A. A. vsako tretjo sredo po telefonu se morajo počasi povečevati.

3.Na vročeno pritožbo predlagateljica ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12 sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o spremembi stikov temelji na ugotovitvi, so se v družini udeležencev postopka spremenile razmere, ki zaradi koristi mladoletne A. A. in mladoletnega B. A. terjajo, da sodišče izda novo odločbo o njunih stikih z očetom oziroma spremeni ureditev, ki je določena v delni sodni poravnavi z dne 16. 6. 2020 (osmi odstavek 141. člena DZ3).

7.Za predmetno odločitev zato niso pomembne in odločilne navedbe nasprotnega udeleženca o nerešenih premoženjskih razmerjih med udeležencema, o zapravljeni dediščini, o preteklem ravnanju in odnosu predlagateljice do nasprotnega udeleženca, o zatrjevanih dolgovih predlagateljice do sestre nasprotnega udeleženca in do njegovih staršev, o počitnicah, ki jih predlagateljica z otroki preživlja v tujini, o ravnanjih predlagateljičine sestre ter o neprimernosti predlagateljice za varstvo in vzgojo otrok (navedbe o sedemletni brezposelnosti predlagateljice, s čimer je ogrožala otroka in družino, o obsesivnem ukvarjanju z otrokoma v tem času in o psihični motenosti predlagateljice, razmetanem stanovanju, nezadostni skrbi predlagateljice za šolanje otrok, o ogroženosti otrok...). Ker navedeno ni odločilno, tudi dokazi, ki naj bi te navedbe potrjevali, niso odločilni. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko svoje odločitve na te dokaze ni oprlo. To velja tudi za dopis sestre nasprotnega udeleženca (B58). Tega dokaza, v katerem je dejansko zapisano, da je predlagateljica "parazit de lux na kvadrat", sodišče prve stopnje ni izločilo, kot zmotno navaja nasprotni udeleženec, v dokaznem postopku ga je vpogledalo, svoje odločitve pa nanj utemeljeno ni oprlo, saj se po svoji vsebini ne tiče stikov. Enako velja za dokaz B 75 - dopis nasprotnega udeleženca, ki vsebuje navedbe o tem, da je nasprotni udeleženec B. A. uredil prakso v F. Glede na to, kaj naj bi sestra nasprotnega udeleženca kot priča povedala, pa je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno ni zaslišalo. Tudi pritožbeno sodišče se do vseh teh navedb, ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ponavlja, ne bo opredeljevalo, prav tako ne do pritožbenih navedb glede ukinitve stikov, ker je v tem delu predlog predlagateljice zavrnjen. Nerelevantne za predmetno odločitev so tudi navedbe o lažeh iz drugih postopkov. Življenjsko razumljivo je, da je za nasprotnega udeleženca vse to pomembno, ni pa pomembno za odločitev v tem postopku. V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se mora pritožbeno sodišče opredeliti le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev.

8.Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo materialno pravo, zagrešilo tudi ni bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti ne tistih, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti. Razloge sodišča prve stopnje za odločitev pritožbeno sodišče v celoti sprejema, glede na relevantne pritožbene navedbe pa še dodaja.

9.Ni dvoma, da so se razmere glede stikov po sklenitvi začasne sodne poravnave spremenile tako, da terjajo novo odločbo o stikih. Stiki že od začetka niso potekali tako, kot je bilo dogovorjeno, starša sta se obračala na CSD in v nadaljevanju (2. 11. 2020) tudi sklenila dogovor, v okviru katerega so bili telefonski stiki z mladoletno A. A. zmanjšani na dvakrat na teden, z mladoletnim B. A. pa trikrat do štirikrat na teden. Spremenjene okoliščine zatrjuje, sicer z drugimi navedbami (predvsem o odtujevanju otrok, za kar krivi izključno predlagateljico), tudi nasprotni udeleženec. A. A. od naroka v marcu 2023 ni ne videl ne slišal. Zavračanje stikov oziroma željo po spremembi stikov in sprotnem dogovarjanju glede stikov pa izražata tudi oba mladoletna otroka, ki ju trenutna ureditev stikov spravlja v stisko, kar je razvidno iz izraženega mnenja obeh otrok pred centrom za socialno delo (CSD).

10.Sodišče prve stopnje je jasno povedalo, zakaj šteje, da predlagateljica otrok ne odtujuje (z njima manipulira). To je utemeljeno zaključilo tako na podlagi izpovedi predlagateljice, ki jo je ocenilo za prepričljivo in konsistentno, kot na podlagi mnenja CSD. Trditve nasprotnega udeleženca, da je izvršilno sodišče v sklepu o izvršbi I 88/2021 z dne 14. 9. 2021 ugotovilo materino odtujevanje otrok, so se izkazale za neresnične. Tudi njegove navedbe, da je predlagateljica psihično motena oseba, ki A. A. pretirano veže nase, kar naj bi bil vzrok za zavračanje očeta s strani A. A., niso dokazane. O psihični motnji predlagateljice nasprotni udeleženec dokaza ni predložil, na vprašanje, od kje mu podatek, da je predlagateljica psihično motena oseba, pa je odgovoril, da je on veliko bral o psihologiji, o tem govoril s strokovnjaki in ti menijo, da ima predlagateljica travme. To pa ni dokaz, da je predlagateljica psihično motena oseba in tudi ne, da vpliva na A. A. v smeri, da ta zavrača očeta. Predlagateljičino preteklo zavzemanje za več osebnih stikov kaže ravno nasprotno.

11.Sodišče prve stopnje tudi utemeljeno ni sledilo trditvi nasprotnega udeleženca, da izjave otrok glede stikov niso odraz njune prave volje. Za to je imelo trdno oporo v mnenju B. A., ki ga je podal na CSD. Mnenje je po vsebini identično mnenju, ki ga je pisno podal tudi sodišču in tudi sicer je izraženo mnenje obeh otrok v skladu z navedbami matere o njunem odnosu do očeta. Zato izpovedbi nasprotnega udeleženca, da sam ni naredil nič narobe ter da je zavračanje stikov s strani otrok, predvsem A. A., posledica nekih materinih travm iz otroštva, ki jih niti ne konkretizira, pri čemer je A. A. na CSD jasno povedala, kaj jo pri očetu in stikih z njim moti, utemeljeno ni moč slediti. Drži, kot navaja nasprotni udeleženec, da stiki pri B. A. pravzaprav niso problem4, problem so pri A. A. To je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in ni res, da je skozi cel sklep zapisano, da je nasprotni udeleženec od obeh otrok (enako) odtujen. Drži, da A. A. kriki na posnetku niso posledica tega, da ji je na stikih dolgčas, brez dvoma pa so izraz njene (hude) stiske. B. A. si želi, da stiki ne bi bili vnaprej določeni in bi se glede izvajanja stikov z očetom sam dogovarjal. Izrazil je željo po manj telefonskih stikov, ker mu pogostost javljanja na telefon predstavlja breme. O očetu je drugače povedala A. A. Do njega sicer nima zamer, ni pa z njim povezana, skupnih interesov nimata (pri njem je igrala igrice, bila pri sorodnikih ali pa sta šla po nakupih in na sprehod), na stikih njene želje niso bile upoštevane, oče jo kliče izven dogovorjenih ur, sprašuje jo eno in isto. Od nje se zahteva, da na stik pride, očetu pa tega ni treba.

12.Stiki so otroku v korist, če straši ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in spodbudo pri razvoju (tretji odstavek 7. člena DZ). Pri odločitvi o stikih sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice (prvi odstavke 143. člena DZ).

13.Ob odločanju o spremembi stikov je A. A. dopolnila 15 let (maja letos bo dopolnila 16 let), B. A. pa 16 let (in pol in bo decembra letos dopolnil 18 let). Okoliščine, ki bi kazale na to, da otroka nista sposobna razumeti pomena in posledic izraženega mnenja, niso podane. Sodišče prve stopnje je zato pri novem določanju stikov utemeljeno upoštevalo tudi njuno željo glede stikov z očetom. Upoštevalo je, da A. A. osebne stike z očetom zavrača iz razlogov, ki jih je sama navedla na CSD in si spremembe stikov želi, enako tudi B. A. Hkrati je sledilo tudi mnenju CSD, iz katerega izhaja, da je pri določitvi novega obsega stikov potrebno upoštevati, da sta oba mladoletna otroka v obdobju, ko je v ospredju potreba po čustvenem osamosvajanju od staršev, zaradi česar naj bi mladostnik v tem obdobju vedno bolj sodeloval pri oblikovanju dogovorov s starši, še posebej tistih, ki se neposredno nanašajo nanj. Nasprotni udeleženec sicer s pavšalnim zatrjevanjem, da so se delavke CSD na sodišču lagale in so delovale neprofesionalno, z nizkim inteligenčnim kvocientom, skuša mnenje CSD omajati, a neuspešno. Ni dvoma, da sta oba mladoletna otroka v obdobju, ko imata izoblikovano lastno mnenje, na katerega ni moč v celoti vplivati, zaradi česar bi bilo pričakovati od matere, da otroka pri navedeni starosti sili v določen obseg stikov, nesmiselno, hkrati pa za otroka lahko tudi škodljivo in bi verjetno doseglo ravno obratni učinek od želenega. Vztrajanje nasprotnega udeleženca pri več telefonskih stikih zato ni na mestu. Hkrati pa za to tudi ni nobene ovire, če bosta otroka izrazila tako željo. Pomembno je, da bosta otroka ob upoštevanju njunega mnenja dobila občutek, da sta slišana, kar jima je treba tudi jasno povedati in se bo njun občutek, da stiki zanju predstavljajo prisilo, zmanjšal, kar je še posebej pomembno za mladoletno A. A. in se bo po svojih močeh skušala udeleževati več stikov, kot to od nje pričakuje nasprotni udeleženec. Hkrati je to tudi izhodišče za očeta, da otrokoma prisluhne, da se jima približa in se potrudi, da bodo stiki potekali na način, da bodo otrokoma zanimivi in si jih bosta sčasoma tudi sama želela izvrševati v večjem obsegu, kot je določeno v izpodbijanem sklepu. Razlogi sodišča prve stopnje o novo določenem obsegu stikov so izčrpni, argumentirani in povsem prepričajo. Odločitev sodišča prve stopnje ne temelji na ugotovitvi, da je nasprotni udeleženec slab oče, kar ta napačno razume. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec tujec in živi v Z., na Hrvaškem, pa je kvečjemu okoliščina, ki zaradi oddaljenosti in s tem povezanih stroškov ter težav v času epidemije Corona virusa narekuje dodatni angažma pri stikih.

14.Z zmanjšanjem obsega telefonskih stikov se odtujevanje otrok od očeta ne bo povzročilo, saj je ta še vedno odvisen od njegove aktivne vključenosti pri izvedbi tako telefonskega, kot osebnega stika. Pri osebnih stikih se tudi ne zasleduje tega, da so stiki pošteno določeni v smislu vsak pol počitnic, kot se zavzema nasprotni udeleženec. V obravnavanem primeru se določen večji obseg stikov, ko že povedano, ni obnesel in zato pri njem, predvsem glede na starost otrok, ni utemeljeno vztrajati. Je pa pomembno, da so stiki kljub temu kontinuirano določeni (tedenski telefonski stiki in vsaj osebni stik na mesec). Minimum stikov, ki je z izpodbijanim sklepom določen, tudi po oceni pritožbenega sodišča zadošča za ohranitev vezi med očetom in otrokoma, morebiten večji obseg stikov (tudi na način, kot zahteva nasprotni udeleženec), pa je prepuščen dogovoru med njimi.

15.Stiki otrok s straši so za otroke izjemno pomembni. Tega se morata zavedati oba starša in k temu stremeti, saj bo le tako zagotovljena dolgotrajna korist otrok. Zato morata oba ravnati spodbudno, kreativno in vzgojno. Le s tem bosta izkazala svoje ustrezne starševske kapacitete. To vključuje tudi njuno medsebojno komunikacijo, ki mora biti spoštljiva in odzivna. Glede na situacijo ni dvoma, da bo moral oče vložiti velik trud in angažma, da se bo otrokoma, predvsem A. A., približal, da si bosta oba otroka stike želela in tudi sama predlagala, da bi želela z njim preživljati kakšen vikend, rojstni dan, počitnice, se slišati z njim po telefonu bolj pogosto in podobno. Nasprotni udeleženec priznava, da ne ve, kako naj se A. A. približa. Pomoč strokovnjaka si je tudi že poiskal. Da bo lahko upošteval A. A. osebnost, njeno razvojno stopnjo in starost ter njena hotenja, se mora soočiti tudi z A. A. razmišljanjem (da se ne vidita velikokrat in pri njem že dolgo ni bila, ker pri njem nima kaj početi; da je v preteklosti na stikih na telefonu igrala igrice; da so šli po nakupih, k sorodnikom in na sprehod, njenih želja na stikih pa ni upošteval; da skupnih interesov nimata; da nista povezana, ne glede na zatrjevano igranje igric, inštrumentov in voženj na aktivnosti in v šolo, ko je družina še živela skupaj; da mora ona na stike takrat, kot je določeno, oče pa na osebne stike ne pride; da jo kliče izven dogovorjenih ur in jo sprašuje vedno eno in isto) in tu iskati ključ, da z njo vzpostavi stik.

16.Relevantni pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1) pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo napak, ga je v tem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. čl. ZNP-1).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

2Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka 16/2019.

3Družinski zakonik, Uradni list RS, številka 15/17.

4B. A. je v okviru obravnavane družine pri CSD izražal pozitivna čustva do obeh staršev. Povedal je, da je oče zabaven, mu pripoveduje razne zgodbe, kar mu je zanimivo. Obveznosti pri očetu nima, osebne stike pri očetu je opisal kot pozitivne.

5Pojem otrokova korist namreč ne zajema le kratkoročne koristi (do dopolnjenega 18. leta starosti), temveč tudi dolgoročno korist, ki se v odrasli dobi človeka pokaže tako, da ta postane zdrava in samostojna odrasla oseba.

6Nasprotni udeleženec kot laž označi trditev, da je otroka v zadnjih dveh letih obiskal trikrat, devetindvajsetkrat pa ni prišel, ne pove pa, kako je po njegovem v resnici bilo.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Tako Vesna Kranjc v komentarju Obligacijskega zakonika, GV Založba , Ljubljana 2003, 2. knjiga, stran 488.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 7/3, 141, 141/8, 143, 143/1