Jedro

Zaključek sodišč prve in druge stopnje o tem, da je tudi v konkretnem primeru (ko je bil toženki v pravdi, v kateri jo je zastopal tožnik, prisojen znesek že znan) kumuliranje odstotnega plačila odvetniških storitev s plačilom po Odvetniški tarifi, v nasprotju s kogentno določbo tretjega odstavka 17. člena ZOdv, je pravilen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi dveh računov za odvetniške storitve, računa št. 51/2001 in računa št. 52/2001. Podlaga slednjemu je bil Sporazum z dne 17. 7. 2001 o prenehanju pooblastilnega razmerja in plačilu nagrade v pravdni zadevi P 27/95 (v nadaljevanju Sporazum), s katerim sta se tožnik in toženka med drugim dogovorila, da znaša nagrada za zastopanje toženke 12 % od prisojene odškodnine in po sodbi P 27/95 ugotovljeni stroški za pooblaščenca.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane sklep o izvršbi In 2003/13 z dne 27. 10. 2003 v veljavi glede zneska 6.422,13 EUR (1.014,02 EUR po rač. št. 51/2001 in 5.408,11 EUR po rač. št. 52/2001) in glede zakonskih zamudnih obresti od tolarskih zneskov od 20. 11. 2002 do 31. 12. 2006, od evrskih zneskov pa od 1. 1. 2007 dalje, in za stroške izvršilnega postopka. V ostalem je sklep o izvršbi razveljavilo in postopek ustavilo. Odločilo je še o stroških pravdnega postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika in toženke zavrnilo (nanašali sta se le na račun št. 52/2002), prav tako njuna predloga za povrnitev pritožbenih stroškov. Zaključilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo delno ničnost Sporazuma glede na jasno določilo tretjega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv, Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami), kjer gre za dogovor o odstotnem deležu prisojenega zneska namesto plačila za delo po Odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 7/1995 s spremembami). Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo dogovor v tistem delu, ki zavezuje toženko k plačilu 12 % od tedaj prisojene odškodnine.

4. Tožnik je zoper navedeno sodbo vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. V njej navaja, da sta sodišči nižjih stopenj napačno uporabili materialno pravo, ko sta se sklicevali na tretji odstavek 17. člena ZOdv, saj se ta nanaša na primere, ko bodo zadeve zaključene v bodoče, in ko si odvetnik s sporazumom s stranko izgovori nagrado v višini 15 % od dobljenega zneska. V večini primerov in v praksi se taki dogovori sklepajo ob prevzemanju odškodninskih zahtevkov. V konkretnem primeru je bilo pooblastilno razmerje tožniku odpovedano. Toženka je bila seznanjena s specifikacijo nagrade tožnika za opravljene odvetniške storitve. Med pravdnima strankama ob zapisu sporazuma ni bilo sporno, da toženka primarno plača tožniku storitev, specificirano v P 27/95. Toženka tudi po prejemu računov teh ni zavrnila. Glede na to, da je bilo mandatno razmerje med strankama zaključeno, pride v poštev uporaba prvega in drugega odstavka 17. člena ZOdv. Tretji odstavek 17. člena ZOdv se nanaša na razmerja, ki še niso končana, in tudi niso znani pravdni stroški oziroma nagrada pooblaščenca. Navedeni odstavek je dejansko dopolnilo drugega odstavka, ko se odvetnik dogovori za višje plačilo, kot mu gre po odvetniški tarifi, s tem, da v primeru tretjega odstavka stranka in odvetnik skleneta sporazum na začetku mandatnega razmerja. Na uporabo prvega in drugega odstavka 17. člena ZOdv pa kaže tudi dejstvo, da je tožnik s pritožbo uspel in je bila toženki prisojena celo višja odškodnina. Zagotovo ni bila volja ob sklepanju sporazuma, da bo na ta način z izterjavo višjih stroškov kot so bili prisojeni tožniku, obogatena. Glede zamudnih obresti se je že skliceval na izdajo računa in rok plačila ter v zvezi s tem na računovodske standarde, zato je ob dejstvu, da je toženka račun prejela, z določenim rokom plačila, nevzdržno, da tečejo obresti šele od vročitve opomina. Posebna nagrada v višini 12 % poleg nagrade po OT je bila med strankama dogovorjena za vsa tista dela in opravila, ki jih je tožnik nudil toženki, med drugim tudi zastopanje v kar dveh kazenskih zadevah, in glede na dejstvo, da je toženka doslej plačala le znesek takratnih 1000 DEM. Revizija je utemeljena tudi zaradi kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede na to, da je toženka v ugovoru pripoznala pretežni del zahtevka in je v okviru računa št. 51/2001 in priznavi tega računa sodišče tudi povzelo pripoznanje toženke, bi enako veljalo za račun št. 52/2001, kar pa vse v kontekstu ugotovljenega dejanskega stanja in obrazložitve kaže na dejstvo, da so razlogi sodbe s seboj v nasprotju in nejasni.

5. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revident se neutemeljeno zavzema za razlago, da naj bi se prepoved kumuliranja različnih načinov plačila odvetniških storitev nanašala le na začetno fazo mandatnega razmerja. V skladu z 8. členom v času dogovora med strankama veljavne Odvetniške tarife se je odvetnik lahko dogovoril s stranko za plačilo opravil v pavšalnem znesku ali v določenem odstotku od vrednosti, ki jo stranka pridobi z zastopanjem. Dogovor je moral biti sklenjen v pisni obliki, ni pa smel biti v nasprotju s 17. členom ZOdv. Ta je v tretjem odstavku določal, da se odvetnik v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da namesto plačila po odvetniški tarifi prejme kot nagrado največ 15-odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki. Iz navedenih določil jasno izhaja prepoved kumuliranja plačila v odstotku od vrednosti, ki jo stranka pridobi z zastopanjem, s plačilom po Odvetniški tarifi, pri čemer nobeno od teh določil ne daje podlage za omejitev te prepovedi na določeno časovno točko odvetnikovega razmerja s stranko. Na podlagi določbe 8. člena Odvetniške tarife v zvezi z določbo tretjega odstavka 17. člena ZOdv sta odvetnik in stranka dogovor o odstotnem plačilu lahko sklenila v katerikoli fazi, sklenitev takega dogovora pa je vedno implicirala izključitev plačila po Odvetniški tarifi.

8. Zaključek sodišč prve in druge stopnje o tem, da je tudi v konkretnem primeru, ko je bil toženki kot tožnici v zadevi P 27/95 prisojen znesek že znan, kumuliranje odstotnega plačila odvetniških storitev s plačilom po Odvetniški tarifi, v nasprotju s kogentno določbo tretjega odstavka 17. člena ZOdv, je zato pravilen. Prav tako je pravilna s takim zaključkom povezana nadaljnja ugotovitev delne ničnosti Sporazuma, in sicer v delu, ki se nanaša na plačilo storitev (še) po Odvetniški tarifi.

9. Na v reviziji ponovljene trditve o toženkini obogatitvi in o drugih zadevah, v katerih naj bi tožnik zastopal toženko, je pravilno odgovorilo že drugostopenjsko sodišče (prim. drugi odstavek na strani 4 drugostopenjske sodbe), revident pa zgolj z njihovim ponavljanjem, brez problematiziranja razlogov sodišča druge stopnje, na revizijski stopnji ne more biti uspešen.

10. Revizija je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na prisojene zakonske zamudne obresti. V zvezi s temi je odločilna dejanska ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da rok za izpolnitev v konkretnem primeru ni bil dogovorjen. Nanjo vezan zaključek, da je glede na drugi odstavek 324. člena Zakona o obligacijskih razmerjih zamuda nastopila šele z zahtevo tožnika po izpolnitvi obveznosti – z dopisom z dne 19. 11. 2002, je zato pravilen.

11. Revident se nazadnje sklicuje še na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar prav tako neutemeljeno. Sodišče druge stopnje je namreč razloge za zavrnitev tožnikove pritožbe navedlo jasno in pregledno, med njimi ni nasprotij, in je takšno sodbo mogoče preizkusiti. Morebitno uveljavljanje kršitev določb ZPP v zvezi s pripoznavo zahtevka pa na področje absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na posega, pa tudi sicer te kršitve revident ni v zadostni meri konkretiziral, da bi jo bilo mogoče upoštevati.

12. Revizija je torej neutemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP), skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški (prvi odstavek 165. člena ZPP).