4. 7. 2008

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Božidar Vidic, Dolenjske Toplice, na seji 4. julija 2008

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 789/2007 z dne 6. 3. 2008 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. U 370/2006 z dne 25. 10. 2007 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo Ministrstva za okolje in prostor, s katero je bil zavržen predlog pritožnikovih sosedov za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Z navedenim gradbenim dovoljenjem je bila pritožniku dovoljena gradnja stanovanjske hiše, zato je imel v upravnem sporu status prizadete osebe s položajem stranke. Zoper odločitev Upravnega sodišča je pritožnik vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo. Odločitev Vrhovnega sodišča temelji na stališču, da sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt in zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan. Z njo namreč ni odločeno o pravici niti o pravnem interesu posameznika oziroma organizacije.

2.Pritožnik zatrjuje kršitve pravic do enakega varstva pravic iz 22. člena in do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Navaja, da je stališče Vrhovnega sodišča nepravilno in da ima pravni interes, da se upravni postopek čimprej konča. Meni, da ugotavljanje lastništva ne more biti predhodno vprašanje v postopku, v katerem se odloča o predlogu za obnovo postopka. Kršitev 33. člena Ustave utemeljuje z zatrjevanjem, da sodba Upravnega sodišča posega v njegovo lastninsko pravico, ker temelji na stališču, da je lahko lastništvo predhodno vprašanje. Takšno stališče naj bi tudi bistveno odstopalo od sodne prakse Vrhovnega sodišča (kršitev 22. člena Ustave).

3.Sklep Vrhovnega sodišča se nanaša na procesno vprašanje nedovoljenosti revizije zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Preizkus ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča se mora zato omejiti na vprašanje, ali je bila z zavrženjem revizije kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Pritožnik v zvezi s tem navaja, da je stališče Vrhovnega sodišča nepravilno. Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja z odločitvijo Vrhovnega sodišča, ne more utemeljiti zatrjevanih kršitev človekovih pravic. Ker kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso podane, senat ustavne pritožbe zoper ta sklep ni sprejel v obravnavo (1. točka izreka).

4.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki naj bi jih storilo Upravno sodišče. Ker je bila s sodbo Upravnega sodišča odločba Ministrstva za okolje in prostor odpravljena in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, postopek odločanja v upravni zadevi še ni končan. Pritožnik bo lahko novi upravni akt izpodbijal v novem upravnem sporu in zoper odločitev sodišča vložil tudi ustavno pritožbo. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča zaradi neizčrpanja pravnih sredstev zavrglo (2. točka izreka).

5.Senat je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55.b člena in pete alineje prvega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter člana mag. Marta Klampfer in Jan Zobec. Sklep je sprejel soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik senata