Jedro

Tožeča stranka bi morala predlog za taksno oprostitev vložiti takoj, ko je sprejela sklep, s katerim je bilo odločeno, da se bo o njenem zahtevku odločalo v pravdnem postopku (ZIZ člen 62/II).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko 1. izreka sklenilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse in podredni predlog za odlog plačila sodne takse zavrže. Pod točko 2. izreka je sklenilo, da se tožba z dne 27.5.2009 šteje za umaknjeno in se ta pravdni postopek ustavi.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je neutemeljena odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za taksno oprostitev ter o tem, da se tožba šteje za umaknjeno in se pravdni postopek ustavi. Vložila je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, dolžnika sta zoper izdani sklep o izvršbi ugovarjala in je izvršilno sodišče ugovoroma ugodilo ter spis odstopilo v reševanje pravdnemu sodišču. V izvršilnem postopku je tožeča stranka plačala minimalno in fiksno določeno sodno takso za predlog za izvršbo, po prejemu sklepa o razveljavitvi izvršbe pa izvršilno sodišče strank ne obvešča, kdaj bo ali je spis poslalo pravdnemu sodišču. Enako tudi pravdno sodišče ne obvešča strank, da je prejelo spis v nadaljnje obravnavanje. Izvršilna sodišča pošiljajo spise pravdnemu sodišču z različnim časovnim razmakom, zato stranka brez ustreznega obvestila ne more vedeti, kdaj je spis odstopljen oziroma kdaj je spis prejelo pravdno sodišče. Trenutek nastanka taksne obveznosti je zato pri pravdah, ki se nadaljujejo na podlagi razveljavljenega sklepa o izvršbi, za stranke nedoločljiv, saj stranke nimajo vpliva na odstop spisa pravdnemu sodišču niti niso o odstopu obveščene. Hkrati pa stranka ne more kar samodejno vložiti vlogo za oprostitev plačila takse, ker ne razpolaga z opravilno številko pravdnega spisa niti s trenutkom nastanka taksne obveznosti. Ker stranka ni učinkovito in pravočasno obveščena o odstopu spisa pravdnemu sodišču, je s tem njena pravica do oprostitve ali odloga plačila sodnih taksa samo papirnata, formalna pravica, ne pa tudi dejanska. S tem pa je v bistveno slabšem položaju za varstvo svojih pravic kot druge stranke, pri katerih je jasno in objektivno določen trenutek nastanka taksne obveznosti. Tako je kršena njena ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, pretirana strogost glede nastanka taksne obveznosti pa tožeči stranki tudi onemogoča pravico do sodnega varstva njenih pravic iz 23. člena Ustave RS. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma da sklep spremeni tako, da tožečo stranko oprosti plačila sodne takse, pritožbene stroške tožeče stranke pa naloži v plačilo toženi stranki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je pred pričetkom pravdnega postopka tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine. Toženca sta kot dolžnika ugovarjala sklepu o izvršbi, izvršilno sodišče pa je z dvema sklepoma z dne 12.2.2010, opr. št. VL 75454/2009, ugovoroma dolžnikov ugodilo, sklep o izvršbi z dne 15.7.2009 razveljavilo v dovolilnem delu ter odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju. Navedeno pravdno sodišče je izvršilni spis prejelo dne 4.5.2010. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju predloga za taksno oprostitev oziroma za odlog plačila sodne takse oprlo na določbo prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1 (Uradni list RS, št. 37/2008) ter na določbo 5. člena ZST-1. Pri tem je pravilno povzelo vsebino navedenih določb, po katerih sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev odlog ali obročno plačilo in velja za vse vloge in dejanja, za katera je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje. Po 2. točki drugega odstavka 5. člena ZST-1 pa taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek. Glede na to, da je v konkretnem primeru izvršilni spis na pravdno sodišče prispel dne 4.5.2010, je takrat tudi nastala taksna obveznost za doplačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje po tarifni številki 1111 ZST-1. Ker je tožeča stranka predlog za oprostitev plačila sodnih taks oziroma podredno za odlog plačila sodne takse vložila šele dne 11.6.2010, je prvo sodišče njen predlog pravilno zavrglo kot prepozen.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožeča stranka ni bila obveščena, kdaj bo izvršilni spis poslan pravdnemu sodišču ter da ji tudi ni bila znana opravilna številka spisa, pod katero naj bi spis vodilo pravdno sodišče. Tožeči stranki sta bila sklepa z dne 12.2.2010, s katerima je bil sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavljen in je bilo odločeno, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, vročena dne 22.2.2010. Učinek navedenih razveljavitvenih sklepov na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je v tem, da se začeti izvršilni postopek nadaljuje kot pravdni postopek, kar ima za posledico nastanek taksne obveznosti v višini razlike med plačano takso v izvršilnem postopku in predpisano taksno obveznostjo za pravdni postopek po tarifni številki 1111 ZST-1. Glede na to, da tožeča stranka ni vložila pritožbe zoper razveljavitvena sklepa, kar je razvidno iz podatkov v spisu, je tako na tej podlagi morala vedeti, da ji bo nastala taksna obveznost. Tožeča stranka bi tako morala predlog za taksno oprostitev vložiti takoj po vročitvi navedenih sklepov, vendar najkasneje do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče. Poziv tožeči stranki s strani pravdnega sodišča na doplačilo sodne takse z dne 1.6.2010, ki je bil tožeči stranki vročen dne 2.6.2010, tako ni odločilen trenutek, ko bi tožeča stranka šele izvedela za nastanek taksne obveznosti. Ker je tožeča stranka za nastanek taksne obveznosti izvedela dne 22.2.2010, ko sta ji v izvršilnem postopku bila vročena razveljavitvena sklepa, katerih posledica je pričetek pravdnega postopka, tako ne držijo pritožbene navedbe, da je zaradi neobveščenosti o odstopu spisa pravdnemu sodišču, kršena njena ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

Ker tožeča stranka v roku 15 dni od prejema plačilnega naloga sodne takse ni plačala in tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP tožbo pravilno štelo za umaknjeno.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP).

Ker tožeča stranka s svojo pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).