Jedro

Nestrinjanje tožeče stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja na pravico do plačila izvedenca ne vpliva. Sodni izvedenec je namreč na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade, to pa pridobi takrat, ko izvedeniško mnenje izdela. Bistveno za odmero nagrade je tako le, da je izvedenec ravnal v skladu z navodili sodišča, in ker se je izvedenec v konkretnem primeru v izdelanem izvedenskem mnenju opredelil do vseh vprašanj tožeče stranke in tožene stranke, ki zadevajo njegovo stroko, ter pojasnil razloge, zakaj se do nekaterih ne more (ker gre bodisi za pravna vprašanja bodisi za vprašanja zunaj njegove stroke), je tako izpolnil svojo nalogo, kot mu jo je naložilo sodišče prve stopnje. Nagrada za opravljeno delo mu zato pripada.

Številčnost (ne)zahtevnih vprašanj še ne predstavlja odločilnega kriterija razmejitve med zahtevnim in izjemno zahtevnim mnenjem. Pač pa je potrebno zahtevnost mnenja celovito ocenjevati v objektivnem smislu z vidika več kriterijev, zlasti glede na obsežnost dokumentacije, razpoložljivost časa, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu mag. B. B. za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 1.247,83 EUR, 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (110,43 EUR), 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (6,61 EUR) ter ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV. Odločilo je, da plačilo odmerjenega zneska izvrši finančno računovodska služba iz založenega predujma na transakcijski račun izvedenca.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP) pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, ker je bil izdan preuranjeno. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izvedencu odmeri ustrezno nižjo nagrado. Priglaša stroške pritožbenega postopka, ki naj se v plačilo naložijo toženi stranki.

3. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica v prvem delu pritožbe pretežno izraža nestrinjanje s kvaliteto opravljenega izvedenskega dela, zaradi česar izvedencu nagrada za opravljeno delo še ne bi smela biti priznana. Meni, da je izvedenec dostavil pomanjkljivo in nasprotujoče si mnenje, vendar nestrinjanje tožeče stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja na pravico do plačila izvedenca ne vpliva.1 Sodni izvedenec je namreč na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade, to pa pridobi takrat, ko izvedeniško mnenje izdela. Bistveno za odmero nagrade je tako le, da je izvedenec ravnal v skladu z navodili sodišča, in ker se je izvedenec v konkretnem primeru v izdelanem izvedenskem mnenju opredelil do vseh vprašanj tožeče stranke (na r. št. 29) in tožene stranke (na r. št. 30), ki zadevajo njegovo stroko, ter pojasnil razloge, zakaj se do nekaterih ne more (ker gre bodisi za pravna vprašanja bodisi za vprašanja zunaj njegove stroke), je tako izpolnil svojo nalogo, kot mu jo je naložilo sodišče prve stopnje. Nagrada za opravljeno delo mu zato pripada, česar pritožnica ne more izpodbiti niti s sklicevanjem na 53. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik),2 saj je bilo dokazovanje tudi v smislu te določbe zaključeno.3

6. Vsi konkretizirani pomisleki tožeče stranke glede vsebinske nepravilnosti izvedenskega mnenja in očitanih pomanjkljivosti v posameznih odgovorih tako spadajo v sklop dokazne ocene in ne v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.4 Pritožbeno sodišče na njih ne bo odgovarjalo, kot tudi ne bo odgovarjalo navedbam glede sklepa o založitvi dodatnega predujma, saj ta v tej zvezi ni predmet pritožbenega preizkusa. Do njih se bo moralo vsebinsko opredeliti sodišče prve stopnje, v kolikor bo presodilo, da je to odločilno za rešitev spora. Če bo izvedenec glede na podane pripombe osnovno izvedensko mnenje dopolnjeval (pisno ali ustno), bo moralo sodišče pretehtati, ali je dopolnitev posledica pomanjkljivo izpolnjene naloge iz sklepa o postavitvi in mu dodatni stroški iz tega naslova zato ne bodo pripadali, ali pa gre za novo oziroma dodatno nalogo, ki s prvim sklepom ni bila zajeta in bo upravičevala dodatno nagrado in stroške.

7. Pritožnica prav tako neutemeljeno izpodbija priznanje nagrade za pregled dodatne (tehnične) dokumentacije v višini 92,00 EUR na podlagi 2. točke prvega odstavka 50. člena Pravilnika, ki mu jo je sodišče priznalo z upoštevanjem posveta s sodnim izvedencem geodetske stroke D. D. Pritožnica meni, da je izvedenec s tem ravnal samovoljno in presegel svoje pooblastila ter naloge iz sklepa o postavitvi, vendar spregleda, da je bilo takšno povezovanje nujno potrebno za podajo strokovnega odgovora na (tožničino) vprašanje glede relevantnosti izvedenskega mnenja sodnega izvedenca A. A. z dne 8. 1. 2015, saj to izvedensko mnenje temelji na geodetskem posnetku izvedenca geodeta. O potrebi po strokovnem sodelovanju glede obrazložitve dejansko izvedenih zemeljskih del, kot tudi nujni založitvi dodatnega predujma v višini 160,00 EUR za te namene, je sodni izvedenec dne 13. 1. 2019 (r. št. 38 sodnega spisa) obvestil tudi sodišče in stranki, s čimer se je tožeča stranka izrecno strinjala (r. št. 43 sodnega spisa). V kolikor je tožeča stranka imela zadržke v zvezi s takšnim sodelovanjem, bi jih morala izraziti že v fazi izdelave izvedenskega mnenja (prim. 286.b člen ZPP), tako pa v pritožbenem postopku izvedencu ne more (več) oporekati priznanja nagrade tudi iz tega naslova.

8. V tej zvezi je odveč tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da zaradi samovoljnega postopanja ni razvidno, katero procesno gradivo je bilo sodnemu izvedencu geodetske stroke pravzaprav predočeno, kot tudi, kaj je bil predmet razgovora. Kljub precizni (vsebinski) kritiki izvedenčevih odgovorov na zastavljena vprašanja je pritožnica očitno prezrla izvedenčev odgovor na osmo vprašanje glede omenjene problematike (stran 17 izvedenskega mnenja), iz katerega izhaja, da je bil izvedencu geodetske stroke dne 17. 1. 2019 predložen njegov CD (priloga B1 sodnega spisa), njegovo izvedeniško poročilo (priloga B35 sodnega spisa) ter izvid in mnenje izvedenca A. A. z dne 8. 1. 2015 (priloga A11 sodnega spisa), katerega relevantnost se je ocenjevala. Glede na to, da je iz odgovora razvidna tudi vsebina celotnega sestanka, po katerem je izvedenec na podlagi predstavljenega načina primerjave geodetskih načrtov terena iz leta 2007 in 2014 lahko podal zaključek o upoštevanju celotnega terena v ocenjevanem izvedenskem mnenju, ne drži niti nadaljnji pritožbeni očitek, da predmet razgovora v konkretnem primeru ni jasen. Z ozirom na obravnavano gradivo in obseg posveta pritožbeno sodišče tako ne dvomi v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je takšen pregled mogoče šteti za zahteven pregled v trajanju do 3 ur, ki utemeljuje nagrado v višini 92,00 EUR po 2. točki prvega odstavka 52. člena Pravilnika.

9. Pritožnica se neuspešno pritožuje tudi zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki je glede na kompleksnost in obsežnost zadeve ter število vprašanj (20 vprašanj s podvprašanji) izvedensko mnenje ocenilo kot izjemno zahtevno ter izvedencu priznalo nagrado v višini 459,00 EUR, po (pravilno) 4. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti selekcijo relevantnih vprašanj, saj je izvedenec odgovarjal tudi na povsem sugestivna in teoretična vprašanja nasprotne stranke, vendar številčnost (ne)zahtevnih vprašanj še ne predstavlja odločilnega kriterija razmejitve med zahtevnim in izjemno zahtevnim mnenjem. Pač pa je potrebno zahtevnost mnenja celovito ocenjevati v objektivnem smislu z vidika več kriterijev, zlasti glede na obsežnost dokumentacije, razpoložljivost časa, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja (prim. četrti odstavek 47. člena Pravilnika). Sodišče prve stopnje je izvedensko mnenje ovrednotilo kot izjemno zahtevno, kot takšna mnenja pa se po stališču sodne prakse ocenjujejo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je poleg odgovora na več zahtevnih strokovnih vprašanj potrebno npr. obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, k izdelavi mnenja pritegniti tudi strokovnjake z drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature, ipd. Tem standardom pa obravnavano izvedensko mnenje povsem zadosti, saj obsežnost zadeve (več kot 500 strani sodnega spisa z upoštevanjem prilog), več strokovno zahtevnih vprašanj, sodelovanje sodnega izvedenca geodetske stroke in opravljen ogled izvedenih del na kraju samem tudi po presoji pritožbenega sodišča upravičuje nagrado po uporabljeni postavki.

10. Navsezadnje pa pritožnica ne more uspeti niti s pritožbenimi kritikami odmerjene nagrade za zelo zahteven ogled (do 5 ur), ki jo je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo v višini 138,00 EUR po 3. točki prvega odstavka 50. člena Pravilnika. Višina nagrade za ogled je namreč odvisna od časa, ki ga je izvedenec porabil za ogled, v konkretnem primeru pa je ta, kot priznava v pritožbi tudi pritožnica sama, poleg ogleda vznožja skakalnice na kraju samem, zajemal tudi razgovor zakonitih zastopnikov obeh pravdnih strank, njunih pooblaščencev in izvedenca. Ker je v obravnavani zadevi sporna kvaliteta več opravljenih del, ki jih je bila tožeča stranka dolžna izvesti po „Pogodbi za izgradnjo ...“, je po presoji pritožbenega sodišča, ob upoštevanju razsežnosti kompleksa, povsem realno, da je takšen ogled trajal več kot 3 ure. Pritožbeno sodišče glede na obseg in višino pogodbenih del tako nima pomislekov, da takšen ogled ne bi spadal v okvir predvidene nagrade za zelo zahteven ogled v razponu (od 3) do 5 ur, zato je potrebno odločitvi sodišča prve stopnje tudi v tem delu pritrditi.

11. Pritožbeno sodišče je ob ugotovitvi, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in niti ne pritožbeni razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke posledično zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).

1 Prim. npr. VSL sklep I Cp 2819/2016 in VSL sklep II Cp 3976/2009. 2 Uradni list RS, št. 88/10 in naslednji. 3 Sodišče odloči o zahtevi za odmero nagrado in povrnitev stroškov najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo dokazovanje s posameznim izvedencem oziroma cenilcem končano (drugi odstavek 53. člena Pravilnika). 4 Prim. npr. VSL sklep I Cp 2277/2017.