Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Uporaba določb ZDen pomeni namreč v pretežnem delu uporabo določb materialnega prava. Če predlagatelj ne bi predložil vseh potrebnih dokazil, bi moralo sodišče odločiti na podlagi pravil o dokazovanju.
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo predlagatelja, naj sodišče naloži S.o.s., da izplača denacionalizacijski upravičenki M.T. odškodnino za premoženje, ki je bilo predmet kupne pogodbe z dne 18.08.1949 in je tedaj obsegalo stavbno parcelo št. 80 k.o. C. (v naravi stavbo in dvorišče z vodnjakom v izmeri 460 m2), ker je ugotovilo, da predlagatelj zahteve ni popravil in dopolnil v danem roku v smislu 62.čl. Zakona o denacionalizaciji (ZDen), čeprav je bil opozorjen, da v kolikor v danem roku zahteve ne bo popravil in dopolnil, jo bo sodišče zavrglo.
Zoper sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Meni, da je bila zahteva za denacionalizacijo podana davno preden je začel veljati novi Zakon o pravdnem postopku (ZPP), torej v času veljavnosti zakona, ki je bil v delu, ki obravnava medsebojno razmerje strank in sodišča drugače zastavljen. Predlagatelj je vlogo dopolnil skladno s pozivom sodišča z dne 14.01.1994 in opredelil zavezano stranko. Torej je zahtevi sodišča ugodil. Predložil je tudi vse temeljne listine, pomembne za denacionalizacijo, na dostavo katerih ga sodišče sploh ni pozvalo. Novi ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih, pa je določil, da ima stranka na prvem naroku, opravljenem po uveljavitvi novega ZPP možnost navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze (499.čl. ZPP). To pa pomeni, da sodišče ne more, ne da bi opravilo narok, odločiti o zahtevku predlagatelja, ki je bil vložen pred uveljavitvijo novega ZPP, ker da vloga nima vseh sestavin iz 62. ZDen. Že iz tega razloga je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče ni pravilno uporabilo prehodnih določb novega ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, kar predstavlja bistveno kršitev določb ZPP iz 1.odst. 339.čl. ZPP. Tudi kar zadeva navedbo sodišča, da parc.št. 80 že od prejšnjega stoletja ne obstoji več, sicer drži, vendar predlagatelj uveljavlja denarno odškodnino za nacionalizirano premoženje takratne parc.št. 80 k.o. C. Vsekakor bo predlagatelj predložil tudi vse potrebne listine v smeri identifikacije premoženja in nasledstva do prvega naroka.
Pritožba je utemeljena.
Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov je bivše Temeljno sodišče v N., Enota v A. z dopisom z dne 14.01.1994 predlagatelja pozvalo, da vlogo za denacionalizacijo v roku 30-ih dni dopolni z navedbo denacionalizacijskega zavezanca, v nasprotnem primeru jo bo zavrglo. Predlagatelj je po pooblaščenki vlogo dopolnil skladno s pozivom sodišča in opredelil zavezano stranko in predložil še druge listine, pomembne za obravnavo zahteve. Predlagatelj je torej pozivu sodišča sledil in že iz tega razloga je sklep nepravilen, ko se sklicuje na zavrženje vloge v skladu s 1. in 4.odst. 108.čl. ZPP (oziroma v času poziva sodišča veljavna določila 1. in 4.odst. 109.čl. ZPP) v zvezi s 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in to kar po enajstih letih po dopolnjeni vlogi. Postopek za denacionalizacijo se začne na podlagi zahteve po 61.čl. ali predloga po 5.čl. ZDen. 62.čl. ZDen določa kaj mora zahteva vsebovati. Po 3.odst. 56.čl. ZDen pa se te določbe smiselno uporabljajo tudi v postopku za denacionalizacijo iz 5.čl. tega zakona. Po 1.odst. 62.čl. ZDen vsebuje zahteva za denacionalizacijo podatke o premoženju, na katero se zahteva nanaša, o pravnem temelju podržavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve ter o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev. 2.odst. 62.čl. ZDen pa našteva priloge, ki jih je treba predložiti zahtevi za denacionalizacijo, če se zahteva nanaša na nepremičnino, pa tudi v 3.odst. 62.čl. ZDen. V obravnavani zadevi je predlagatelj v dopolnjeni zahtevi določno navedel, na katero premoženje se njegova zahteva nanaša, navedel je pravni temelj podržavljenja ter priložil sporno kupno pogodbo, zemljiškoknjižne podatke in utemeljil, v kateri obliki zahteva vrnitev. Predlog je zato vseboval dovolj podatkov, da bi lahko sodišče s postopkom nadaljevalo. Uporaba določb ZDen pomeni namreč v pretežnem delu uporabo določb materialnega prava. Če predlagatelj ne bi predložil vseh potrebnih dokazil, bi moralo sodišče odločiti na podlagi pravil o dokazovanju. Sicer pa pritožba tudi pravilno opozarja na prehodno določbo 499.čl. ZPP, ko ima stranka ( še ) na prvem naroku, opravljenem po uveljavitvi novega ZPP, možnost navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Iz vseh navedenih razlogov je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, pritožba pa utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nadaljnji postopek (3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP).