11. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Franca Severja iz Velenja na seji dne 11. maja 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 5. točke prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04 in 102/04 – ur. p. b.) se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Pobudnik izpodbija 5. točko prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Navaja, da je vložil zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in za odmero komunalnega prispevka. Izpodbijana določba ZGO-1 naj bi mu namreč nalagala, naj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predloži dokazilo o plačanih dajatvah in prispevkih, določenih z zakonom, oziroma dokazilo, da bo na drug način izpolnil navedeno obveznost. Drugi odstavek 66. člena ZGO-1 naj bi podrobneje določal, kaj šteje kot dokazilo o izpolnitvi te obveznosti, in plačilo komunalnega prispevka sodi med te obveznosti. Vendar pobudnik meni, da izpodbijana določba Zakona dopušča zlorabe lokalnih skupnosti. Občina naj bi mu namreč izdala odločbo o odmeri komunalnega prispevka in mu z njo naložila, naj to dajatev plača v roku 15 dni po dokončnosti odločbe, sicer naj bi se mu zaračunale zakonite zamudne obresti. O pritožbi zoper to odločitev naj bi odločal Župan, čeprav naj bi sodeloval že pri odmeri tega prispevka, vendar naj bi bila njegova odločitev dokončna. Zoper Občino naj bi zato vložil tožbo v upravnem sporu. Ker naj bi bili sodni postopki dolgotrajni, naj bi v času odločanja sodišč potekla veljavnost listin, ki jih je pridobil za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato naj bi bil za pridobitev gradbenega dovoljenja prisiljen plačati tudi nepravilno odmerjeni komunalni prispevek. Meni, da zato izpodbijana določba ZGO-1 omogoča lokalnim skupnostim, da kršijo pravico državljanov do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). V občini naj bi se namreč komunalni prispevek odmerjal glede na politično prepričanje, saj naj bi bilo treba za enako površino zemljišč plačati zelo različno višino te dajatve (razlike naj bi znašale več sto tisoč tolarjev).

2.Državni zbor na navedbe ni odgovoril. Pojasnila je poslala Vlada. Navaja, da je upravni organ na podlagi izpodbijane določbe ZGO-1 dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali je investitor predložil dokazilo o plačilu dajatev in prispevkov, določenih z zakonom, oziroma dokazilo, da je na drug zakonit način izpolnil takšne obveznosti. Drugi odstavek 66. člena naj bi določal, kaj se šteje kot dokazilo po izpodbijani določbi ZGO-1. Pri tem naj bi postopek izdaje gradbenega dovoljenja urejal zlasti Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – v nadaljevanju ZUP), zato naj bi ta investitorju zagotavljal pravno varstvo. Po 210. členu ZGO-1 naj bi sodil med dajatve in prispevke, določne z zakonom, tudi komunalni prispevek, ki ga ureja Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1). ZUreP-1 naj bi v tretjem odstavku 143. člena določal organ, ki naj bi bil pristojen za njegovo odmero, in organ, ki naj bi odločal o pritožbi zoper njegovo odločitev. Po Zakonu o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS) naj bi se lahko dokončna odločitev o odmeri te dajatve izpodbijala v upravnem sporu. Po 14. členu Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 117/04 in 75/05 – v nadaljevanju Pravilnik) naj bi se do 20. 7. 2007 pri odmeri te dajatve uporabljalo Navodilo za izračun komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 4/94 – v nadaljevanju Navodilo). Določbe Navodila naj bi podrobneje določale oblikovanje in izračun komunalnega prispevka na posameznih območjih opremljanja ter obremenitev zavezancev s to dajatvijo na teh območjih (zlasti njegove določbe 2., 3., 6. in 7. člena).

B.

3.Očitek pobudnika, da izpodbijana določba ZGO-1 dopušča možnosti za neenako obravnavanje zavezancev za plačilo komunalnega prispevka, ker ga je dolžan plačati že na podlagi dokončne odločbe o njegovi odmeri in ne šele na podlagi njene pravnomočnosti, je neutemeljen. Izvršljivost odločb, izdanih v upravnem postopku, namreč ureja 224. člen ZUP in ne izpodbijana določba ZGO-1. Pobudnik sicer zatrjuje nezakonitosti pri odmeri tega prispevka v Občini, saj naj bi posameznikom v njej namerno odmerjali previsok komunalni prispevek. Vendar so ti očitki lahko predmet pravnih sredstev v okviru odmernega postopka, ne morejo pa biti predmet ustavnosodne presoje predpisa. Tudi očitek, da izpodbijana določba ZGO-1 omogoča neenako obravnavanje zavezancev za plačilo tega prispevka, ker naj bi Župan sodeloval pri njegovi odmeri in ker naj bi odločal tudi o pritožbi zoper to odločitev, je neutemeljen, ker na prvi stopnji odloča občinska uprava, Župan pa je pritožbeni organ.

4.Iz navedb pobudnika izhaja tudi očitek, da je na podlagi izpodbijane določbe ZGO-1 dolžan plačati komunalni prispevek že pred izdajo gradbenega dovoljenja in ne šele po njegovi izdaji, zato naj bi bili zavezanci za plačilo te dajatve v neenakem položaju pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Vendar upravni organ na podlagi izpodbijane določbe ZGO-1 terja pred izdajo gradbenega dovoljenja od vseh investitorjev enako, to je, da izkažejo jamstvo občine, da jim je omogočen priključek na lokalno komunalno infrastrukturo oziroma da bo ta v določenem roku in obsegu, kot to določa program opremljanja, zgrajena in bodo nanjo lahko svoje objekte priključili (drugi odstavek 143. člena ZUreP-1). Investitorji v postopku izdaje gradbenega dovoljenja to jamstvo občine izkazujejo z dokazilom o plačilu odmerjenega komunalnega prispevka oziroma s sklenitvijo pogodbe o njegovem plačilu, kot to predvideva drugi odstavek 66. člena ZGO-1. Kar tudi pomeni, da ZGO-1 predvideva gradnje le na komunalno opremljenih zemljiščih. Neutemeljen je zato očitek pobudnika, da izpodbijana določba ZGO-1 omogoča neenako obravnavanje zavezancev za plačilo komunalnega prispevka (drugi odstavek 14. člena Ustave), ker ga morajo ti plačati že pred izdajo gradbenega dovoljenja in ne šele po njegovi izdaji.

5.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj