Jedro

Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.

Sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upošteva le finančnega in likvidnostnega stanja samostojnega podjetnika, temveč njegovo celotno premoženjsko stanje. V tem primeru je to razvidno iz bilance stanja, tožnik pa ni pojasnil, zakaj tega premoženja ni mogoče nameniti za plačilo sodne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks v upravnem sporu, ker tožnik kot samostojni podjetnik posameznik ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1)(1).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da iz podatkov, ki jih je pridobilo na spletni strani AJPES-a, in tožnikove izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožnik čisti poslovni izid obračunskega obdobja v višini 1.986,00 EUR. Ta podatek po presoji sodišča prve stopnje kaže na to, da je tožnik sposoben zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse ter da njegova dejavnost ne bo ogrožena, če bo ta sredstva zagotovil takoj v celotnem znesku, znesek sodne takse v višini 148,00 EUR pa ne presega višine poslovnega izida. Navaja, da zgolj pomanjkanje likvidnostnih sredstev ni zadosten razlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti.

3. Tožnik v pritožbi navaja, da so ugotovitve sodišča prve stopnje zmotne, saj je tožnik tako kratkoročno kot dolgoročno plačilno nesposoben. Transakcijski račun samostojnega podjetnika ima blokiran že od 29. 8. 2011 dalje, kar dokazuje s priloženim potrdilom NKBM, d. d., z dne 1. 10. 2013. Izkaz poslovnega izida, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, se nanaša na leto 2012, predlog za taksno oprostitev pa je bila dan v letu 2013, ko se je gospodarska situacija bistveno poslabšala. V letu 2011 je ime negativni poslovni izid obračunskega obdobja v višini 41.593,00 EUR, ki se je prenesel v leti 2012 in 2013, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje v času podaje vloge. Pri poslovnem izidu v znesku 1.986,00 EUR za leto 2012 gre za celoten dohodek pred obdavčitvijo, zato je utemeljeno sklepati, da bi plačilo sodne takse dejansko predstavljalo več kot eno mesečni dohodek glede na podatke v letu 2012. Dodaja, da nima prilivov na transakcijski račun. Predlaga oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZST-1 je v tretjem odstavku 11. člena v zvezi s prvim odstavkom istega člena določal, da lahko sodišče pravno osebo oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti ne da bi pri tem ogrozili svojo dejavnost. Pri odločanju o oprostitvi stranke, ki je pravna oseba, mora sodišče upoštevati njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (četrti odstavek 11. člena ZST-1). V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZST-1 odloča sodišče o taksni oprostitvi na predlog stranke, ki mu mora stranka priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Če je stranka pravna oseba ali podjetnik posameznik, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Natančnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti to izjavo, določa Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. V skladu z Navodili za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, ki so sestavni del tega pravilnika, mora pravna oseba v obrazcu izjave o premoženjskem stanju (poleg identifikacijskih podatkov) navesti višino aktive in pasive iz bilance stanja iz zadnjega letnega poročila, podatek o čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja in višino bilančnega dobička oziroma izgube, oboje iz izkaza poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila. Navede se tudi, ali je imela pravna oseba v zadnjih treh mesecih prilive na transakcijski račun, številka transakcijskega računa ter naziv banke, pri kateri je račun odprt. Pod opombami se vpišejo morebitne okoliščine, potrebne za natančnejše razumevanje materialnega stanja vlagatelja.

6. Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloča na predlog stranke. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta tako na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks (primerjaj 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodnih taks presojalo na podlagi tožnikovih navedb v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks z dne 17. 7. 2013, na podlagi podatkov v pisni izjavi o tožnikovem premoženjskem stanju, ki se nanašajo na pravne osebe (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1), v kateri je tožnik rubriko „opombe“ pustil prazno in na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc (četrti odstavek 12. člena ZST-1).

V predlogu z dne 17. 7. 2013 je tožnik pavšalno navedel, da zaradi splošne krize v gradbeništvu tekoče posluje z izgubo, da je zaradi recesije utrpel izgube posla in pričakovanih dohodkov, ter da likvidnostnih sredstev nima.

8. Glede na pojasnjeno dokazno breme (glej 6. točko te obrazložitve) tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik v obravnavanem primeru ni uspel izkazati, da njegovo ugotovljeno finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje opravičuje zaključek, da nima sredstev za plačilo sodne takse v znesku 148,00 EUR in da jih tudi ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

9. Tožnik namreč s pavšalnimi navedbami v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks z dne 17. 7. 2013 o svoji težki finančni situaciji ni izkazal utemeljenost svojega predloga, prav tako pa utemeljenost predloga ne izkazujejo podatki iz tožnikove izjave o premoženjskem stanju. Navedena izjava, med drugimi, kot relevanten podatek pri presoji utemeljenosti predloga za povrnitev sodnih taks določa tudi višino čistega poslovnega izida obračunskega obdobja. Iz tožnikove izjave pa izhaja, da je imel tožnik pozitivni poslovni izid zadnjega obračunskega obdobja v višini 1.983,00 EUR. Navedena postavka iz izkaza poslovnega izida zadnjega letnega poročila pomeni čisti dobiček obračunskega obdobja (poslovnega leta), ki v obravnavanem primeru presega višino sodne takse 148,00 EUR, kot je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje, to pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da bi bil tožnik sposoben plačila sodnih taks že iz tega naslova. Glede na to da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju sam navedel višino čistega poslovnega izida, ni utemeljen pritožbeni ugovor, da gre za znesek pred obdavčitvijo.

10. Nista utemeljena pritožbena ugovora, da je tožnik trajno likvidnostno nesposoben in da je premoženjske, likvidnostne in finančne sposobnosti predlagatelja treba presojati glede na čas nastanka njegove taksne obveznosti. Sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks namreč ne upošteva le finančnega in likvidnostnega stanja samostojnega podjetnika, temveč tudi njegovo realno premoženje. Stranka, ki razpolaga s premoženjem, mora trditi in izkazati razloge, zakaj ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse. Ne da bi se Vrhovno sodišče opredeljevalo do vprašanja, ali se pri presoji premoženjskega stanja samostojnega podjetnika upošteva le premoženje fizične osebe v položaju samostojnega podjetnika, v obravnavanem primeru ocenjuje, da že bilanca stanja tožnika kot samostojnega podjetnika za leto 2012 kaže, da ima tožnik premoženje, ki onemogoča zaključek, da bi plačilo zneska 148,00 EUR v enkratnem znesku ogrozilo njegovo dejavnost. Tožnik pa niti v predlogu za taksno oprostitev z dne 17. 7. 2013 niti v izjavi o premoženjskem stanju, ki v rubriki „opombe“ omogoča dodatna pojasnila in navedbe v zvezi z finančnim, likvidnostnim in premoženjskim stanjem predlagatelja, ni zatrjeval in izkazoval okoliščin, na podlagi kateri bi sodišče prve stopnje lahko presodilo, da bi plačilo sodne takse v enkratnem znesku ogrozilo njegovo dejavnost. 11. Pritožbeno navedbo o blokadi transakcijskega računa, ki jo tožnik izkazuje s potrdilom banke, Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 74. člena ZUS-1), saj tožnik ne pove, zakaj je brez svoje krivde ni navajal že v predlogu za taksno oprostitev oziroma izjavi o premoženjskem stanju in se zato Vrhovno sodišče do nje ne opredeljuje.

12. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

13. O novem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je tožnik podal v obravnavani pritožbi, ni bilo treba odločati, ker se glede na določbo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, taksa ne plača. 14. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).