Jedro

Pri pojmu pravičnosti je organ izhajal iz okoliščin konkretne kazenske zadeve, tako da je štel, da se upoštevajo predvsem osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo obdolženec imel strokovno obrambo z zagovornikom. Zaključil je, da glede na okoliščine obravnavane zadeve v predmetnem postopku ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, poleg tega pa ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec na prvi stopnji kazenskega postopka pomoč strokovne obrambe. Takšni zaključki organa so po presoji sodišča preuranjeni, zato je sodišče tožbi ugodilo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 380/2011 z dne 25. 11. 2011 se odpravi in zadeva pošlje istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novem mestu zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp) z dne 30. 9. 2011. Iz obrazložitve je razvidno, da je omenjeni organ 30. 9. 2011 prejel tožnikovo prošnjo za Bpp, v kateri tožnik prosi za dodelitev Bpp v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. II K 91221/2010. Prosil je za zastopanje po odvetniku pred sodiščem na prvi stopnji kazenskega postopka. Organ za Bpp se sklicuje se na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa pogoje, ki se upoštevajo pri presoji dodelitve Bpp. Na podlagi podatkov pristojni organ ugotavlja, da je Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu v kazenski zadevi opr. št. II K 91221/2010 zoper tožnika vložilo obtožnico zaradi storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja in eksploziva ter da je obtožnica postala pravnomočna 30. 9. 2011. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da državno tožilstvo tožnika bremeni očitkov, da je protipravno hranil eksploziv in vojaško orožje, katerih promet posameznikom ni dovoljen. Tožnik je bil pred preiskovalnim sodnikom že zaslišan, vendar se je branil z molkom.

2. Organ za Bpp ugotavlja, da teža očitanega kaznivega dejanja glede na fazo konkretnega kazenskega postopka ne zahteva postavitve zagovornika v okviru obvezne obrambe, lahko pa obdolženec po določbah ZBPP zaprosi za Bpp, pri čemer mora izpolnjevati v 24. členu ZBPP določene pogoje. Iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da je zadeva očitno nerazumna, kadar je v nasprotju z interesi pravičnosti. Ker zakonodaja tega pojma ne definira, je v skladu s sodno prakso treba gledati na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo z zagovornikom.

3. Organ za Bpp ugotavlja, da je tožnikova prošnja za dodelitev Bpp neutemeljena. Teža kaznivega dejanja, ki se očita tožniku, ne zahteva obvezne obrambe. Ne glede na težo kaznivega dejanja pa organ za Bpp tudi glede na druge okoliščine samega primera, upoštevajoč podatke kazenskega spisa, ocenjuje, da očitki kaznivega dejanja niso takšni, da bi bilo v interesu pravičnosti, da se tožniku za navedeni kazenski postopek dodeli strokovna pomoč zagovornika v okviru Bpp. Glede na ugotovljeno dejansko stanje kazenski postopek po oceni organa za Bpp ne bo zahteval obravnave zapletenih pravnih ali dejanskih vprašanj, da tožnik sam ne bi mogel razumeti česa je obdolžen in ne bi mogel podati svojega zagovora. Poleg tega je sodišče zavezano v dvomu vedno odločiti v korist obdolženca (in dubio pro reo). Organ za Bpp v kazenskem spisu ni našel nikakršnih okoliščin, ki bi kazale, da bo tožniku pošten postopek zagotovljen le, če bo imel pomoč strokovne obrambe. Ker tožniku že splošna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti ter načelo in dubio pro reo, zagotavljajo pošten postopek, samo zakonitost postopka pa Zakon o kazenskem postopku, organ za Bpp zaključuje, da tožnikova prošnja ni utemeljena. Ob navedenem zaključku organ niti ni presojal ali tožnik izpolnjuje tudi finančni kriterij za dodelitev Bpp, saj morata biti finančni in materialni pogoj podana kumulativno.

4. Tožnik v tožbi navedeno odločitev izpodbija in uveljavlja tožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbijana odločitev predstavlja kršitev ustavne pravice iz 29. člena Ustave RS, ki določa pravna jamstva v kazenskem postopku, saj je eno temeljnih jamstev, da se obdolženi lahko brani z zagovornikom. Kršen je prav tako 6. člen Evropske konvencije o varstvu temeljnih pravic in svoboščin, po katerem ima vsakdo pravico, da se mu omogoči zagovornika brezplačno, če to zahteva interes pravičnosti. V postopku je bila kršena tudi tožnikova pravica do izjave, ki je bistven element načela kontradiktornosti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Pri oceni zapletenosti primera tožena stranka ni upoštevala, da gre za neizobraženo osebo, kjer interes pravičnosti gotovo zahteva zagovor po odvetniku. Po tožnikovem mnenju je bil 24. člen ZBPP zmotno uporabljen in se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev Bpp zavrača tistim, ki jo resnično potrebujejo. Tožnik se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS (I U 1704/2011), kjer je bila obravnavana podobna zadeva, iz katere izhaja, da je potrebno presojati okoliščine v zvezi z osebnostjo storilca. Tožniku je bila z izpodbijano odločbo kršena ustavna pravica do izjave v postopku oz. sodelovanja v postopku, ki je temeljni element ustavne pravice enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, pri čemer se tožnik sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča U-I-345/98 in U-II-1/09. Tožnik poudarja, da stališče iz izpodbijane odločbe ni pravilno, saj tožniku grozi zaporna kazen. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožniku odobri Bpp, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi, da mu tožena stranka povrne stroške v zvezi s tožbo.

5. Organ za Bpp v odgovoru na tožbo prereka tožnikove navedbe in vztraja pri svoji odločitvi. Pojasnjuje, da je pridobil kazenski spis v zadevi I K 91221/2010, glede katere je tožnik vložil prošnjo za Bpp. Glede očitka, da tožnik ni bil zaslišan, poudarja, da je ocenil, da tožnikovo zaslišanje ni potrebno, saj so podatki kazenskega spisa dajali zadostno podlago za odločitev o tožnikovi prošnji za Bpp. Obstoječi podatki namreč ne kažejo, da tožnik pomena kazenskega postopka in očitkov zoper njega ne razume, kot tudi ne, da se ni sposoben sam braniti. Zavrača očitke, da je bil 24. člen ZBPP zmotno uporabljen. Tožniku že splošna načela kazenskega postopka zagotavljajo pošten postopek. Do vseh odločilnih kriterijev v zvezi z načelom pravičnosti se je organ v izpodbijani odločbi argumentirano opredelil in ni našel nikakršnih posebnih okoliščin glede tožnikove osebnosti, ki bi vzbujali pomisleke o tem ali se je tožnik sposoben v postopku zastopati sam. Sklicuje se tudi na sodbe Upravnega sodišča RS v zvezi z obravnavano problematiko in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

6. Tožba je utemeljena.

7. Namen Bpp po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Pogoj za dodelitev Bpp iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji o dodelitvi Bpp kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, je med drugim tudi to ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Zakon šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka možnost Bpp zlorablja, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

8. Izpodbijana odločitev temelji na stališču, da glede na okoliščine konkretnega primera, dodelitev Bpp ni v interesu pravičnosti iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Pri pojmu pravičnosti je organ izhajal iz okoliščin konkretne kazenske zadeve, tako da je štel, da se upoštevajo predvsem osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo obdolženec imel strokovno obrambo z zagovornikom. Zaključil je, da glede na okoliščine obravnavane zadeve, ki jih tudi podrobneje pojasni, v predmetnem postopku ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, poleg tega pa ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec na prvi stopnji kazenskega postopka pomoč strokovne obrambe. Sodišče se strinja s tožnikom, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je organ pri svoji odločitvi upošteval osebnost samega obdolženca oziroma tožnika, saj ni navedel nobenih okoliščin, ki bi bile povezane z njegovo osebnostjo. Zaključki organa, da se je tožnik v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese, so pri presoji sodišča preuranjeni. Tožnik v zvezi z omenjenimi dejstvi tudi ni bil zaslišan, da bi jih lahko pojasnil. Na to se tožnik utemeljeno sklicuje v tožbi, kjer poudarja, da ni izobražen, zaradi česar utemeljeno meni, da je v interesu pravičnosti, da se mu zagotovi zagovor po odvetniku, kadar so takšne okoliščine dejansko podane.

9. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu za Bpp v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ ponovno presoditi ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev Bpp oziroma natančneje ali je njena dodelitev v obravnavanem primeru v skladu z načelom pravičnosti, pri čemer bo moral ugotoviti tudi okoliščine, ki se nanašajo na osebnost obdolženca, vključno s presojo tožnikovih navedb. Če bo ugotovil, da je pogoj iz 24. člena ZBPP izpolnjen, pa bo moral tudi ugotoviti ali je izpolnjen še finančni pogoj iz 13. člena ZBPP glede na obvezno kumulativno izpolnjevanje vsebinskega in finančnega pogoja po ZBPP.

10. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in na njegovi podlagi izdanemu Pravilniku o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).