Jedro

Pritožnik v zvezi z nepremičninami na podlagi katerih je pritožbeno sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, v ponovnem predlogu (niti v pritožbi) ne navaja nobenih novih okoliščin. Zgolj ponovno poudarja, da so nekatere nepremičnine obremenjene s hipotekami, podrobneje pojasnjuje vrednosti nepremičnin ter navaja, zakaj nepremičnin ni mogoče prodati. Vse navedeno je že bilo predmet presoje pri odločanju o prvotnem predlogu za oprostitev, torej ne gre za spremenjene okoliščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke z dne 5. 4. 2022 za oprostitev plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije.

2. Zoper navedeni sklep je tožena stranka vložila pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in toženo stranko v celoti ali delno oprosti plačila odmerjene sodne takse oziroma podrejeno, da ugodi plačilu sodne takse z odlogom 24 mesecev ali v 24 mesečnih obrokih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila odmerjene sodne takse z obrazložitvijo, da je bilo o toženkinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno s sklepom VII Pg 1066/2012 z dne 4. 2. 2020 (pravnomočno potrjen s sklepom pritožbenega sodišča I Cpg 213/2020 z dne 11. 3. 2020), spremenjenih okoliščin, ki jih navaja tožena stranka pa noben zakon ne določa kot možnosti za zahtevo spremembe pravnomočne odločitve.

5. Tožeča stranka v pritožbi graja omenjeno odločitev sodišča prve stopnje, saj meni, da je prišlo do izjemnih okoliščin in razmer, ki v času odločanja o prvotnem predlogu sodišču niso bile poznane in bistveno vplivajo na materialno ogroženost družine. Vsebina določbe 158. člena Ustave republike Slovenije (URS) in odločba VSL I Cpg 915/2017, na kateri se sklicuje sodišče prve stopnje se ne nanašata na primere izjemnih okoliščin, kot jih je zapisala tožena stranka v svojem predlogu.

6. Sodna praksa v zvezi s ponovnimi predlogi za oprostitev sodne takse ni enotna. Del sodne prakse je namreč zavzel strogo stališče, da odločanje o ponovnem predlogu za oprostitev sodne takse, o katerem je že bilo odločeno, ni dovoljen in ga je treba zavreči.1 Del sodne prakse pa je zavzel stališče, da sicer odločanje o ponovnem predlogu ni dovoljeno, razen če ponovni predlog vsebuje nove (spremenjene) okoliščine, ki bi bile podlaga za spremembo odločitve o upravičenosti do oprostitve plačila sodne takse, pri čemer mora sodišče ponovno presojati izpolnjenost pogojev za oprostitev sodne takse.2

7. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da pritožnik ne more uspeti zgolj s sklicevanjem na izjemne okoliščine (zdravstveno in finančno stanje tožene stranke zaradi COVID-19), saj se tudi v skladu s sodno prakso, ki pri odločanju o ponovnem predlogu za oprostitev sodne takse upošteva spremenjene okoliščine, presoja, kako spremenjene okoliščine vplivajo na zmožnost plačila sodne takse, pri čemer ni pomembno dejstvo, ali gre za izjemne okoliščine.

8. Tudi sicer pritožnik s sklicevanjem na spremenjene okoliščine v obravnavanem primeru ne more uspeti. V pritožbi sicer pojasnjuje, kako naj bi se zaradi izjemnih okoliščin spremenil materialni položaj njegove družine, vendar spremembo utemeljuje predvsem z vidika znižanja njegovega in partnerkinega mesečnega dohodka. Sodišče prve stopnje je prvotno odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev (sklep VII Pg 1066/2012 z dne 4. 2. 2020) temeljilo predvsem na dejstvu, da je partnerka tožene stranke lastnica nepremičnin v skupni vrednosti preko 75.000,00 EUR. Zoper to odločitev je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri se je med drugim sklicevala na to, da so nepremičnine, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev, razen ene v k. o. ... v vrednosti 30.126,75 EUR, obremenjene s hipotekami. Pritožbeno sodišče (sklep I Cpg 213/2020 z dne 11. 3. 2020) je zato ugotovilo še vrednosti nekaterih drugih nepremičnin v solasti partnerke tožene stranke v vrednosti 25.899,67 EUR, ki niso obremenjene s hipotekami in na tej podlagi (skupaj z upoštevanjem vrednosti nepremičnine v k. o. ... in skupaj z ugotovljenim mesečnim povprečnim dohodkom tožene stranke in njegove partnerke) potrdilo odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev. Pritožnik v zvezi z nepremičninami, na podlagi katerih je pritožbeno sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, v ponovnem predlogu (niti v pritožbi) ne navaja nobenih novih okoliščin.3 Zgolj ponovno poudarja, da so nekatere nepremičnine obremenjene s hipotekami, podrobneje pojasnjuje vrednosti nepremičnin ter navaja, zakaj nepremičnin ni mogoče prodati. Vse navedeno je že bilo predmet presoje pri odločanju o prvotnem predlogu za oprostitev, torej ne gre za spremenjene okoliščine.

9. V zvezi s pritožbenim sklicevanjem na izračun letnega fiktivnega dohodka po določbah in metodologiji Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je pritožbeno sodišče že v sklepu I Cpg 213/2020 z dne 11. 3. 2020 pojasnilo, da se sicer pri določanju materialnega položaja upoštevajo tudi določbe ZUPJS, vendar drugi odstavek 19. člena ZUPJS, ki ureja tak izračun, v konkretnem primeru ne pride v poštev.4 V izračun v skladu z določbami ZUPJS tudi ni mogoče šteti obveznosti tožene stranke do bank, na katere se sklicuje v pritožbi.5 Upoštevati pa tudi ni mogoče pritožbenih navedb, da je Center za socialno delo prepoznal upravičenost družine do izredne socialne denarne pomoči. V skladu z drugim odstavkom 12.a člena ZST-1 se namreč za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in ne izredne denarne socialne pomoči. 10. Tudi v zvezi z okoliščinami, na podlagi katerih je sodišče utemeljilo odločitev o obročnem plačilu, pritožba ne navaja morebitnih novih spremenjenih okoliščin, temveč se zgolj sklicuje na razloge, s katerimi utemeljuje že predlog za oprostitev. Pritožbene navedbe v zvezi s tem, da bi sodišče pri odločanju o prvotnem predlogu ni pojasnilo, zakaj se je odločilo za samo tri obroke, pa bi morala tožena stranka uveljavljati s pritožbo zoper prvotni sklep sodišča prve stopnje VII Pg 1066/2012 z dne 4. 2. 2020. 11. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za oprostitev ter podrejeno za odlog plačila, ker je bilo o njem že pravnomočno razsojeno, pravilna.

12. Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Glej na primer VSRS Sklep II DoR 418/2019 z dne 1. 6. 2021, VSL Sklep I Cpg 638/2019 z dne 21. 11. 2019. 2 Glej na primer VSL sklep Cst 81/2021 3. 3. 2021, VSL Sklep I Cpg 14/2021 z dne 27. 1. 2021. 3 Navaja sicer prodajo ene izmed nepremičnin v solasti njegove partnerke (parc. št. 425/3 k. o. ...), vendar omenjena odločitev pritožbenega sodišča pri presoji višine premoženja navedene nepremičnine ni upoštevala. 4 Ta določa, da se tovrstni izračun v določenih primerih ne uporablja, med drugim tudi pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, kar je v skladu z ZST-1 (12.a člen) podlaga za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. 5 V skladu s 13. členom ZUPJS se dohodek zmanjša zgolj za izplačane preživnine in periodične dohodke (plače, pokojnine, preživnine, rente...), ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov.