Jedro

Ne glede na vse navedeno, pa četudi kaj od tega drži, je dejstvo, v tem kontekstu je treba pritrditi pritožbi, da se s takšno začasno odredbo (točka I/2 izreka sklepa z dne 17. 3. 2023) posega v premoženje pravne osebe (družbe B. d.o.o.), ki ni stranka tega postopka in ki je po pravilih prava družb samostojni subjekt s svojim premoženjem (primerjaj drugi odstavek 4. člena ZGD-1) in odgovarja samo za svoje obveznosti, ne pa morebiti (avtomatično) tudi za obveznosti družbenikov ali protipravna ravnanja zakonitega zastopnika. Tako kot z izvršbo, je po stališču sodne prakse1 tudi z zavarovanjem mogoče seči le na premoženje dolžnika (toženca), torej stranke postopka - v obravnavani zadevi A. A. Čeprav ima tudi sodišče druge stopnje pomisleke, ali toženec ravna pošteno, (žal) s takšno začasno odredbo, glede na obrazloženo, tožnica ne more doseči namena zavarovanja. V tem kontekstu je treba še pripomniti, da zemljiškoknjižno sodišče vpise sklepov o zavarovanju opravi na podlagi obvestila sodišča, v obravnavani zadevi pravdnega, ki mu je priložen sklep o zavarovanju (98. člen ZZK-1). Prepovedi, ki se nanaša na nepremičnino, ne more vpisati na način, da bi se nanašala zgolj na toženca in ne tudi na drugo zakonito zastopnico družbe B. B. d.o.o., C. C. Tudi v tem kontekstu razlogi izpodbijanega sklepa v točki 12 obrazložitve niso pravilni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka zavarovanja se pridrži za odločbo, s katero bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo o predlogu za zavarovanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka ugovor tožene stranke (v nadaljevanju toženca) z dne 12. 4. 2023 zoper sklep o zavarovanju z dne 17. 3. 2023 zavrnilo. Iz točke II izreka izhaja, da je toženec dolžan tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) plačati stroške postopka zavarovanja v znesku 6.668,52 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2.Toženec z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3.Toženec ne zanika, da je po vložitvi ugovora zoper sklep o zavarovanju (po 12. 4. 2023) prejel tožbo s predlogom za zavarovanje in ponovno tudi sklep o zavarovanju z dne 17. 3. 2023, a je mnenja, da mu je bila kljub temu odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem. Dejstvo je, da mu tožba s predlogom za zavarovanje skupaj s prvo vročitvijo sklepa z dne 17. 3. 2023 ni bila poslana. Sodišče prve stopnje je s takšnim postopanjem storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec je v skladu z 9. členom ZIZ zoper sklep o zavarovanju vložil ugovor. Ko mu je sodišče prve stopnje kasneje vročilo še tožbo s predlogom za zavarovanje in ponovno sklep z dne 17. 3. 2023, pa ni prejel poziva, da lahko svoj ugovor dopolni oziroma ga ponovno vloži, zato tega tudi ni storil. Ni pa imel toženec možnosti vložitve ugovora po izteku roka, saj niso bili podani pogoji iz 56. člena ZIZ. Po mnenju pritožnika je že zaradi tega treba izpodbijani sklep razveljaviti.

4.3. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotavljati in obrazložiti tudi višino škode, ki se nanaša na domnevno bodočo terjatev tožnice. Tega ni storilo, zato je podana tudi procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. v zvezi s 366. členom ZPP.

5.4. Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo z zatrjevanimi subjektivni ravnaji toženca v smeri domnevne preprečitve oziroma otežitve uveljavitve terjatve, ki naj bi jih storil v vlogi zakonitega zastopnika družbe Č. d.o.o. Z razlogi v tej smeri sodišče ne opredeljuje pravnih posledic, ki so vezane na status toženca kot družbenika v družbi Č. d.o.o. in B. d.o.o., ampak na njega, kot zakonitega zastopnika. Začasne odredbe tako ni mogoče predlagati v zvezi z nepremičnim premoženjem navedenih družb, saj je lastniški status poslovnega deleža povezan z vlogo toženca kot družbenika in ne z vlogo toženca kot zakonitega zastopnika. Predlog za zavarovanje bi bilo treba v tem delu zavrniti, saj se ne nanaša na subjekt, ki je lastnik nepremičnine (na pravno osebo). Pritožnik se v tem kontekstu sklicuje na drugi odstavek 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), v skladu s katerim so družbe kot pravne osebe lahko lastniki premičnin in nepremičnin ter lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene.

6.5. Sodišče prve stopnje je v nasprotju z izdanim sklepom o zavarovanju navedlo, da ni odredilo prepovedi obremenjevanja in odtujevanja nepremičnin družbe B. d.o.o.. Prepoved se nanaša le na toženca, vse ostalo pa je stvar zemljiškoknjižnega postopka (točka 12 obrazložitve). V tem kontekstu se pritožnik sklicuje 13. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in na določbo 98. člena istega zakona, v skladu s katero zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin ali pravic na njih, vendar zgolj, če gre za terjatev, ki je vezana na zemljiškoknjižnega lastnika ali imetnika drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne odredbe. Zemljiškoknjižno sodišče, ki je vezano na načelo formalne legalitete, vpise sklepov o zavarovanju opravi na podlagi obvestila sodišča, ki mu je priložen sklep o zavarovanju. Prepovedi ne more vpisati na način, kot to želi prikazati sodišče prve stopnje - da bi se nanašala zgolj na toženca, ki sicer ni nosilec pravic in obveznosti v zvezi s temi nepremičninami, in ne tudi na C. C. (njegovo ženo), prav tako zakonito zastopnico družbe B. d.o.o. Vpiše se lahko le na način, da velja za kateregakoli zakonitega zastopnika družbe, saj se le tako lahko prepreči zmanjševanje njenega premoženja. Za izdajo takšnega sklepa o zavarovanju bi morala biti pasivno legitimirana tudi družba B. d.o.o. Zemljiškoknjižno sodišče nima možnosti tovrstne vpise v skladu z določbo 200. člena ZZK-1 kakorkoli popravljati.

7.6. Toženec predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in predlog za zavarovanje zavrne. Podrejeno se zavzema za njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v fazo postopka ugovora, pri čemer se naj o stroških odloči v korist toženca.

8.7. Pritožba je utemeljena.

9.8. Sodišče druge stopnje uvodoma poudarja, da je določbe ZPP v postopku zavarovanja uporabilo v skladu z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

10.9. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom ZPP).

11.10. Po tako opravljenem preizkusu primarno ugotavlja, da je utemeljen pritožbeni očitek procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dejstvo je, to v točki 5 obrazložitve ugotavlja že sodišče prve stopnje, in to tudi za pritožnika ni sporno, da je slednji najprej prejel le sklep o zavarovanju z dne 17. 3. 2023, zoper katerega je vložil ugovor. Kasneje, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo pomanjkljivost pri vročanju listin, je tožencu poslalo še tožbo s predlogom za zavarovanje in (ponovno) sklep o zavarovanju z dne 17. 3. 2023. Iz razlogov izpodbijanega sklepa v točki 5 obrazložitve izhaja, da bi lahko toženec po prejemu teh listin sklepu o zavarovanju dodatno ugovarjal. Tega ni storil, pa čeprav ga v postopku zastopa kvalificirani pooblaščenec (odvetnik) in ne glede na to, da ta možnost izhajala iz pravnega pouka (ponovno) poslanega sklepa o zavarovanju z dne 17. 3. 2023.

12.11. Sodišče druge stopnje glede na opisano stanje zadeve s takšnimi zaključki izpodbijanega sklepa ne soglaša. Soglaša s pritožnikom, da bi mu moralo sodišče prve stopnje skupaj s predlogom za zavarovanje in (ponovno) vročenim sklepom o zavarovanju z dne 17. 3. 2023 poslati poziv, da lahko v roku 8 dni od vročitve tega (izvoda) sklepa vloži dodatni ugovor. Soglašati je treba s pritožnikom, da ponovna vložitev ugovora sama po sebi, ne glede na to, da je bil tožencu predlog za zavarovanje vročen naknadno (po izdaji sklepa z dne 17. 3. 2023), zakonsko ni predvidena, podani pa tudi niso bili zakonski pogoji za vložitev ugovora po izteku roka iz 56. člena ZIZ. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje s svojim ravnanjem (ko toženca po tem, ko mu je vročilo predlog za zavarovanje) ni posebej opozorilo na pravico vložitve dodatnega ugovora, poseglo v njegovo pravico, da se izjavi oziroma v njegovo pravico do obravnavanja pred sodiščem. S tem je storilo očitano procesno kršitev in je že zaradi tega je treba izpodbijani sklep razveljaviti.

13.Ne glede na to pa sodišče druge stopnje v nadaljevanju izraža pomisleke v zvezi s sredstvoma zavarovanja iz točke I/2 in točke II izreka sklepa o zavarovanju z dne 17. 3. 2023.

14.V obravnavani zadevi je tožnica kot družbenica družbe Č. d.o.o vložila tožbo zoper zakonitega zastopnika te družbe (toženca) po tretjem odstavku 503. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Slednji je po njenem v nasprotju s takrat veljavnou določbo 38. a člena ZGD-1 iz družbe Č. d.o.o. po nesorazmerni ceni prenesel nepremičnine na (za ta namen ustanovljeno) družbo B. d.o.o. S tem je posredno zmanjšal vrednost poslovnega deleža v družbi Č. d.o.o. Ker obstaja konkretna nevarnost nadaljnjega prenosa teh nepremičnin na družbo D. d.o.o. in ženo toženca, C. d. o. o. je tožnica med drugim predlagala (tudi) izdajo začasne odredbe, da se tožencu, zakonitemu zastopniku družbe B. d.o.o., prepove odtujevanje in obremenjevanje nepremičnin, ki so v lasti te družbe. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo, ugovor toženca je zavrnilo in v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je tožnica izkazala dejansko povezanost toženca z družbo B. d.o.o., katere 100% družbenik je. Izkazala je tudi, da je bila ta družba ustanovljena prav z namenom, da se nanjo z družbe Č. d.o.o prenese poslovanje in premoženje, zaradi česar se z odločitvijo v tej zadevi ne posega v premoženjske pravice tretjih oseb, ampak le v pravice pravne osebe, ki jo obvladuje toženec.

15.S takšnimi zaključki izpodbijanega sklepa ni mogoče soglašati. Ne glede na vse navedeno, pa četudi kaj od tega drži, je dejstvo, v tem kontekstu je treba pritrditi pritožbi, da se s takšno začasno odredbo (točka I/2 izreka sklepa z dne 17. 3. 2023) posega v premoženje pravne osebe (družbe B. d.o.o.), ki ni stranka tega postopka in ki je po pravilih prava družb samostojni subjekt s svojim premoženjem (primerjaj drugi odstavek 4. člena ZGD-1) in odgovarja samo za svoje obveznosti, ne pa morebiti (avtomatično) tudi za obveznosti družbenikov ali protipravna ravnanja zakonitega zastopnika. Tako kot z izvršbo, je po stališču sodne prakse tudi z zavarovanjem mogoče seči le na premoženje dolžnika (toženca), torej stranke postopka - v obravnavani zadevi A. A. Čeprav ima tudi sodišče druge stopnje pomisleke, ali toženec ravna pošteno, (žal) s takšno začasno odredbo, glede na obrazloženo, tožnica ne more doseči namena zavarovanja. V tem kontekstu je treba še pripomniti, da zemljiškoknjižno sodišče vpise sklepov o zavarovanju opravi na podlagi obvestila sodišča, v obravnavani zadevi pravdnega, ki mu je priložen sklep o zavarovanju (98. člen ZZK-1). Prepovedi, ki se nanaša na nepremičnino, ne more vpisati na način, da bi se nanašala zgolj na toženca in ne tudi na drugo zakonito zastopnico družbe B. , C. Tudi v tem kontekstu razlogi izpodbijanega sklepa v točki 12 obrazložitve niso pravilni.

11.Po oceni sodišča druge stopnje je vprašljiva tudi primernost predloga za izdajo začasne odredbe pod točko II izreka sklepa z dne 17. 3. 2023. V tem delu se namreč organizaciji za plačilni promet nalaga, da mora izplačilo denarnega zneska v višini 50.000,00 EUR odreči (po njegovem nalogu) odreči tretjemu (družbi Č. Č. d.o.o. ali komu drugemu) in ne dolžniku (tožencu) - stranki tega postopka.

12.Sodišče prve stopnje naj v novem postopku vse obrazloženo upošteva in o ugovoru ponovno odloči.

13.Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

14.Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

sklep VSL III Ip 5313/2013 z dne 4. 12. 2013, sklep VSL I Cp 1751/99 z dne 27. 10. 1999 in posredno tudi sklep VSL II Cp 1172/2018 z dne 28. 5. 2018.

Zveza:

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 4, 4/2, 38, 503, 503/3 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 56 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 98

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.