Jedro

Sporni odločbi o dovolitvi priglašenih del z dne 24.4.1998 (dovoljena obnova fasade, notranjih ometov in podov ter zamenjava stavbnega pohištva na gospodarskem objektu) in z dne 17.6.1997 (dovoljena zamenjava ostrešja in kritine na stanovanjski hiši) sta bili izdani pod izrecnim pogojem, da se dimenzije in oblika objekta in strehe ne spremenijo. Dela, ki so bila dovoljena z navedenima odločbama, ne morejo vplivati na tožnikove pravice in pravne koristi, zato je bila tožnikova pritožba pravilno zavržena, saj jo je vložil kot neupravičena oseba (2. odstavek 234. člena ZUP 1986).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbi prvotožene stranke z dne 26.3.2001 in z dne 27.3.2001. S prvonavedeno odločbo je prvotožena stranka združila pritožbena postopka zoper odločbi Upravne enote Krško z dne 12.11.1999 in z dne 1.10.1999, in zavrnila tožnikovo pritožbo. Z odločbo z dne 12.11.1999 je Upravna enota Krško zavrgla tožnikovo pritožbo zoper svojo odločbo z dne 17.6.1997, s katero je bila investitorjema A.A. in B.B. dovoljena zamenjava ostrešja in kritine na stanovanjski hiši na zemljišču parc. št. 25 pod pogojem, da se oblika in naklon strehe ne spremenita. Z odločbo z dne 1.10.1999 pa je Upravna enota Krško. zavrnila zahtevo C.C. za posredovanje izdanih dovoljenj zgoraj navedenima investitorjema v zvezi z obnovo objekta - stare stanovanjske hiše in mlina na zemljišču parc. št. 25. Z drugonavedeno odločbo prvotožene stranke je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo Upravne enote Krško z dne 12.11.1999, s katero je prvostopni upravni organ zavrgel tožnikovo pritožbo zoper svojo odločbo z dne 24.4.1998, s katero je bila investitorjema A.A. in B.B. na obstoječem gospodarskem objektu na zemljišču parc. št. 25 dovoljena obnova fasade, notranjih ometov in podov, zamenjava stavbnega pohištva (okna in vrata), pod pogojem, da zunanje dimenzije in oblika objekta ostanejo nespremenjene.

V obrazložitvi k izpodbijani sodbi se sodišče prve stopnje sklicuje na razloge v izpodbijani odločbi (2. odstavek 67. člena ZUS) in dodaja, da je v obravnavanem primeru sporna (ne)udeležba tožnika v dveh postopkih, v katerih je bilo investitorjema A.A. in B.B. dovoljena zamenjava ostrešja in kritine, obnova fasade, notranjih ometov in podov ter zamenjava stavbnega pohištva pod izrecnim pogojem, da se oblika in naklon strehe ter zunanje dimenzije in oblika objekta ne spremenijo. Z navedenima odločbama se torej investitorjema ne dovoljuje širitve objekta v pot oziroma se jima ne dovoljuje nobena sprememba dimenzij stanovanjske hiše in mlina. Po presoji sodišča prve stopnje tožena stranka pravilno ugotavlja, da ni obstajala nikakršna potreba za udeležbo tožnika kot uporabnika poti parc. št. 22 v postopkih pridobivanja odločb o dovolitvi priglašenih del. Očitno sporna je izvedba samih del in v kolikor so le-ta res bila izvedena preko obsega v citiranih odločbah dovoljenih del, je dolžnost pristojnih inšpekcijskih organov, da ustrezno reagirajo. Ker po presoji sodišča prve stopnje tožnik ne more biti stranka v postopku za pridobitev navedenih odločb o dovolitvi priglašenih del in ker tudi ne gre za primer iz 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 47/86 - ZUP/86), je prvostopni upravni organ pravilno zavrgel njegovi pritožbi zoper odločbi o dovolitvi priglašenih del. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo zoper drugo-, tretje- in četrtotoženo stranko. V obrazložitvi k izpodbijanemu sklepu navaja, da je sporni odločbi izdala prvotožena stranka, Ministrstvo za okolje in prostor RS. Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, so drugo-, tretje- in četrtotožena stranka sodelovale v drugih postopkih oziroma je tretjetožena stranka (Upravna enota Krško) izdajala odločbe v obravnavanih primerih kot prvostopni upravni organ, zato je tožbe zoper njih zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije zavrglo (3. odstavek 18. člena ZUS).

Tožnik v svoji pritožbi pritožbeno sodišče prosi za revizijo izpodbijane sodbe in sklepa, ker se sodišče prve stopnje ni poglobilo v njegovo tožbo zoper tožene stranke, revizijo dela in pravilnosti ukrepanja četrtotožene stranke z odločbami v primeru črne gradnje proti črnograditeljema A.A. in B.B., revizijo dela in pravilnosti izdanih odločb tretjetožene stranke, ker so vedele, da je objekt črna gradnja, ter revizijo dela in pravilnosti izdanega sklepa in odločb prvotožene stranke. Sodne in državne odločbe so bile sprejete njemu v škodo, zato se ne počuti enakovrednega državljana pred zakonom. Obširno kronološko razlaga, kako sta investitorja nezakonito z velikimi gradbenimi posegi adaptirala objekt na parc. št. 25, s čemer sta zožila javno pot, ki jo za gospodarske namene uporablja tožnik. Državni organi so v njegovem primeru pristranski in nagrajujejo črnograditelja A.A. in B.B. pri samovoljni gradnji navedenega objekta. Uradna oseba tretjetožene stranke, ki je izdala odločbo, je napisala, da zunanje dimenzije in oblika objekta ostanejo nespremenjene, čeprav je vedela, da je sporni objekt nezakonito dobil nove dimenzije in obliko. Tretjetožena stranka je krivično navedla, da je pritožbo vložil prepozno. Ne strinja se, da je vložil tožbo samo zoper dve odločbi prvotožene stranke.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogi izpodbijane sodbe.

Predmet obravnavane zadeve je presoja zakonitosti odločb prvotožene stranke, s katerimi je bila potrjena odločitev prvostopnega upravnega organa, da se tožniku ne prizna položaj stranke v postopku izdaje odločb o dovolitvi priglašenih del investitorjema A.A. in B.B. Kot sta tožniku pravilno pojasnila že sodišče prve stopnje in tožena stranka, sta bili sporni odločbi o dovolitvi priglašenih del z dne 24.4.1998 (dovoljena obnova fasade, notranjih ometov in podov ter zamenjava stavbnega pohištva na gospodarskem objektu) in z dne 17.6.1997 (dovoljena zamenjava ostrešja in kritine na stanovanjski hiši) izdani pod izrecnim pogojem, da se dimenzije in oblika objekta in strehe ne spremenijo. Ker dela, ki so bila dovoljena z navedenima odločbama, ne morejo vplivati na tožnikove pravice in pravne koristi, je bila tožnikova pritožba pravilno zavržena, saj jo je vložil kot neupravičena oseba (2. odstavek 234. člena ZUP 1986). Kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, pa je očitno sporna izvedba priglašenih del, ki po navedbah tožnika niso bila izvedena v obsegu, ki je bil dovoljen v odločbi, in zato ožijo pot na parc. št. 22, ki jo uporablja tožnik. Tudi po presoji pritožbenega sodišča to ni predmet obravnavanega, temveč ustreznega inšpekcijskega postopka, v katerem inšpekcijski organi preverijo, ali so se dela dejansko izvedla v skladu s pogoji, navedenimi v odločbi o dovolitvi priglašenih del. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, ki se nanaša na sklep o zavrženju pritožbe. Drugo-, tretje- in četrtotožena stranka niso izdale akta, ki ga je tožnik izpodbijal v tožbi, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zoper navedene tožene stranke zaradi pomanjkanja pasivne procesne legitimacije (3. odstavek 18. člena ZUS) na podlagi 5. odstavka 81. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 16. člena ZUS zavrglo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki pri preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo razlogov, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (73. člen ZUS).