Jedro

Do preteka roka, predpisanega za uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov podjetja, torej tudi statuta, v smislu 1. odstavka 580. člena ZGD (do 31.5.1994), na katerega kot na poseben zakon napotuje 79. člen ZGJS, je bil delavski svet tožene stranke pristojen za odločanje o imenovanju direktorja v skladu z do takrat veljavnim statutom tožene stranke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Delavski svet tožene stranke je z izpodbijanim sklepom imenoval J.H. za direktorja Vodnogospodarskega podjetja za dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi z zakonsko dopustno sklenitvijo delovnega razmerja. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno, da je delavski svet tožene stranke na seji dne 17.3.1994 sprejel sklep, da se izvede razpis prostih del in nalog direktorja podjetja, ker je dotedanjemu direktorju potekel mandat. Razpis je bil objavljen v časopisu dne 22.3.1994 s pogoji, opredeljenimi v 35. členu statuta podjetja. Po izteku roka se je sestala razpisna komisija in izmed prijavljenih izbrala prej navedenega kandidata. Delavski svet je nato dne 20.4.1994 potrdil oziroma izvršil izbiro. Tožeča stranka navaja, da sta razpis in izpodbijani sklep nezakonita, ker je o tem odločal nepristojni organ, ki ni upošteval določb 27. člena zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju: ZGJS, Uradni list RS, št. 32/93), zato tožeča stranka predlaga, da ju sodišče odpravi. Tožena stranka opravlja po 4. členu zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/84, 29/86, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91) ter 68. členu ZGJS dejavnost posebnega družbenega pomena oziroma javno vodarsko službo. Ker gre za obstoječe podjetje, ki opravlja gospodarsko javno službo, se glede njegovega lastninskega preoblikovanja uporabljajo prehodne in končne določbe ZGJS. Na njihovi podlagi je ugotovljen delež družbenega kapitala, ki je postal lastnina Republike Slovenije. Z dokončno odločbo Ministrstva za okolje in prostor je bilo namreč v skladu s 74. členom ZGJS ugotovljeno, da znaša vrednost družbenega kapitala, ki postane lastnina Republike Slovenije, 77,32 %. S tem je postala Republika Slovenija večinski lastnik z navedenim deležem, v preostalem delu 22,68 % pa se bo podjetje lastninilo po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Zato podjetje nadaljuje poslovanje po 1. odstavku 75. členu zakona kot javno podjetje v lasti Republike Slovenije, ta pa ima po določbi 25. člena zakona pravice in obveznosti ustanovitelja podjetja. Od 18.3.1994 dalje, ko je bila toženi stranki vročena odločba o soglasju k ocenitvi deleža družbenega kapitala, ki je postal lastnina Republike Slovenije, mora tožena stranka poslovati v skladu z določbami ZGJS (členi 25. do 28.). Pravice predstavnikov družbenega kapitala pa do dokončnega olastninjenja določa 579. člen zakona o gospodarskih družbah. Po tem določilu jim gre pravica, da v sorazmerju z deležem družbenega kapitala na celotnem kapitalu soupravljajo podjetje. V skladu s 27. členom ZGJS vodi poslovanje in delo javnega podjetja direktor, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje ustanovitelj. Glede na navedena določila je ustanovitelj tožene stranke Republika Slovenija oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. Delavski svet tožene stranke navedenih določil ni upošteval. Delavski svet, kot predstavnik družbenega kapitala, ki znaša v tem podjetju 22,68 %, je povsem samostojno sprejel sklep o razpisu prostih del in nalog direktorja podjetja, ki je bil objavljen 22.3.1994 in prav tako v nasprotju z določbo 27. člena ZGJS sprejel izpodbijani sklep. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter izda začasno odredbo, s katero se toženi stranki in njenim organom prepoveduje, da do dokončne rešitve spora z izbranim kandidatom sklene pogodbo o zaposlitvi o opravljanju del, na katera je bil izbran oziroma da ga sprejme na delo na podlagi izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje okoliščine, v katerih je bil izveden razpis in izbira kandidata za direktorja tožene stranke, katerih bistvo je v tem, da je prejšnjemu direktorju iztekel mandat, sami pa so iskali kandidata, ki bi mu delavci zaupali vodenje podjetja, ki je v likvidnostnih težavah. Prilaga tudi pripombe sindikata delavcev gradbenih dejavnosti - sindikat tožene stranke, ki izraža mnenje, da je pri presoji zakonitosti treba upoštevati čas izvedbe postopka, da so določbe ZGJS prišle v poštev šele z dokončnostjo odločbe o soglasju k ocenitvi deleža družbenega kapitala, ki je postal lastnina Republike Slovenije, to je z dnem 21.4.1994. Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor je celo sodeloval pri seji razpisne komisije, ki je razpravljala o predlaganih kandidatih, in ni niti poskušal preprečiti izbire oziroma sprejema izpodbijanega sklepa. Delavci in sindikat se sprašujejo, v čigavem interesu je izpodbijanje sklepa v tem sporu. Zaradi izjemno slabega položaja, v katerem je bilo podjetje, se je prav sindikat angažiral, da se je na razpis prijavil kandidat z dobrimi referencami, ki bi mu zaposleni zaupali. Sindikat je mnenja, da izpodbijani sklep ni v neposrednem nasprotju z določbami ZGJS, odprava izpodbijanega sklepa pa bi imela negativne posledice.

Tožba ni utemeljena.

V tej zadevi je sporno, ali je bila tožena stranka oziroma njen organ upravljanja - delavski svet v času sprejema izpodbijanega sklepa še pristojen za izbiro in imenovanje direktorja podjetja, na katerega se nanašajo določbe zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju: ZGJS, Uradni list RS, št. 32/93), od česar je odvisna zakonitost izpodbijanega sklepa tožene stranke.

Po 2. odstavku 27. člena ZGJS imenuje in razrešuje direktorja javnega podjetja njegov ustanovitelj na podlagi javnega razpisa pod pogoji in na način in po postopku, določenim s statutom. S statutom se določijo tudi pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja. V 1. odstavku 28. člena ZGJS pa je določeno, da se za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj (status) javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Po določbi 1. odstavka 75. člena ZGJS naj bi se organizacija in upravljanje podjetij iz 1. odstavka 69. člena tega zakona, tako podjetje pa je tudi tožena stranka, ki je postalo po ugotovitvi deleža družbenega kapitala pretežna last republike, uskladilo z določbami tega zakona v 9 mesecih po uveljavitvi zakona, to je do 2. aprila 1994. Vendar pa se je po 2. odstavku 75. člena pred ugotovitvijo deleža družbenega kapitala smela opraviti reorganizacija podjetij, ki opravljajo dejavnosti iz 68. člena ter podjetij iz 72. člena ZGJS, samo z uredbo ali soglasjem Vlade RS oziroma aktom ali soglasjem izvršnega sveta občine ali Mesta Ljubljana. Odločba Ministrstva za okolje in prostor RS o ugotovitvi vrednosti družbenega kapitala v toženi stranki, ki je postal lastnina Republike Slovenije, je bila toženi stranki po njenih navedbah vročena dne 21.3.1994, kar je izkazano med spisi, in ne 18.3.1994, kot to zatrjuje tožeča stranka. To pomeni, da se v tem času praktično reorganizacija brez aktov vlade sploh ni smela opraviti.

Določbe 68. in 69. člena ZGJS, ki se nanašajo na obstoječa javna in druga podjetja, v katerih je republika postala pretežni lastnik, so se po določbi 1. odstavka 82. člena ZGJS začele uporabljati z uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD, Uradni list RS, št. 30/93), ki je pričel veljati 10.7.1993. Ta je v 577. členu določil, da z dnem uveljavitve tega zakona nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisani v sodni register med drugim tudi javna podjetja. ZGJS pa je v 79. členu določil, da se ureditev gospodarskih javnih služb uskladi z določbami tega zakona najkasneje v enem letu od njegove uveljavitve (2.7.1993), torej do 2.7.1994, če poseben zakon ne določa drugače. In zakon o gospodarskih družbah (kot drug zakon) je v 1. odstavku 580. člena določil, da obstoječe družbe in druge organizacijske oblike podjetij in organizacij uskladijo ustanovitvene in druge akte, to je tudi statut, z določbami tega zakona do 31. maja 1994 (to velja za podjetja ne glede na vrsto lastnine) in v nadaljnjih 90 dneh izvolijo oziroma imenujejo organe družbe. Med te spada tudi uprava oziroma direktor podjetja oziroma družbe. Za neuskladitev obstoječih podjetij v rokih po tem zakonu je v 5. odstavku 580. člena ZGD predpisana sankcija izbris iz registra.

Ne glede na to, da ZGJS določa, da direktorja podjetja imenuje ustanovitelj podjetja, v obravnavanem primeru je to republika, mora biti imenovanje izvedeno na podlagi javnega razpisa pod pogoji, na način in po postopku, določenim v statutu, v katerem se določijo tudi pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu z novimi predpisi. Če ne gre za novo ustanovljeno podjetje, marveč za že obstoječe javno podjetje, ki je v reorganizaciji, je pri usklajevanju ureditve gospodarskih javnih služb treba upoštevati smiselno uporabo določbe 1. odstavka 580. člena ZGD, po katerem se novi organi v skladu z novo zakonsko ureditvijo izvolijo oziroma imenujejo ("pod pogoji in na način in po postopku, določenim s statutom" - 27. člen ZGJS) po uskladitvi ustanovitvenih in drugih aktov, torej tudi statuta javnega podjetja, kar je razumljivo, saj je statut najvišji pravni akt podjetja oziroma družbe.

Iz povedanega sledi, da so javna podjetja iz 69. člena ZGJS, upoštevaje 79. člen istega zakona z uveljavitvijo ZGD (to je z dnem 10.7.1993) nadaljevala z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so bila vpisana v sodni register. Do preteka roka, predpisanega za uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov podjetja, je torej tudi delavski svet tožene stranke bil dne 20.4.1994 pristojen za odločanje o imenovanju direktorja v skladu s takrat veljavnim statutom tožene stranke in zato tožbene navedbe, da tožena stranka ob odločanju o imenovanju direktorja tožene stranke za to ni bila pristojna, niso utemeljene.

Po povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.