Jedro

Po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe pridobljeno dovoljenje za poseg v prostor je lahko podlaga za predlog o ustavitvi obravnavanega postopka.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe v prvi točki izreka ugotovila, da je odločba urbanističnega inšpektorja istega organa št. 35602-125/01-HJ z dne 5. 9. 2001 postala izvršljiva 12. 10. 2001 v prvi in drugi točki izreka in se dovoljuje njena izvršba. V drugi točki izreka je tožniku določila naknadni rok za izpolnitev naložene obveznosti do 15. 12. 2010, v nasprotnem primeru bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec.

Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je bilo tožniku z odločbo urbanističnega inšpektorja v prvi točki izreka naloženo, da mora v tam postavljenem roku z zemljišča parc. št. 530/1 k.o. ... odstraniti zidani prizidek ob zahodni strani paviljona v tam navedenih dimenzijah in vzpostaviti prejšnje stanje, v drugi točki izreka pa, da mora v določenem roku izvesti sanacijo kletnega dela paviljona, stoječega na isti parcelni številki. Ta odločba je bila tožniku vročena 11. 9. 2001. Gradbeni inšpektor je ob kontrolnem inšpekcijskem ogledu 28. 10. 2010 ugotovil, da tožnik vse do navedenega datuma ni odstranil nelegalno zgrajenega prizidka. V nadaljevanju še pojasnjuje, da sanacija kletnega dela paviljona obsega odstranitev montažnih kovinskih polžastih stopnic, zasutje kletnega dela objekta in „zadelavo“ ovalne kletne odprtine z armiranim betonom. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi 1. odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. V razlogih med drugim navaja, da na odločitev v zadevi ne morejo vplivati tožnikove aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ni izpolnil naložene obveznosti, saj je pri pristojni upravni enoti zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in prizidavo obstoječega poslovnega objekta na zemljiščih parc. št. 530/1 in 1570/4 k.o. ... in s tem za legalizacijo obstoječega gradbenega objekta. V tem postopku je bilo 4. 5. 2011 izdano gradbeno dovoljenje št. 351-503/2010-25238. Ker je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno pred odločitvijo pritožbenega organa, bi moral to dejstvo upoštevati pri svojem odločanju in ugotoviti, da je odločanje o njegovi pritožbi tožeče zoper sklep o dovolitvi izvršbe postalo brezpredmetno. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov tega postopka.

Tožba ni dovoljena.

Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu določb ZUS-1 je tisti akt, s katerim organ odloči o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (2. odstavek 2. člena ZUS-1).

Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Z uvodoma navedeno vsebino sklepa, s katero je bila ugotovljena izvršljivost odločbe urbanističnega inšpektorja (izvršilnega naslova), določen dodatni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, dovoljena izvršba ter odločeno, da jo bo opravil pooblaščeni izvajalec, če tožnik ne bo niti v naknadno določenem roku sam izpolnil obveznosti iz inšpekcijske odločbe, upravni organ ni odločal o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi in ni posegel vanjo.

O tožnikovi obveznosti, da odstrani nelegalno zgrajen objekt in da izvede sanacijo kletnega dela paviljona je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, medtem ko se s sklepom o dovolitvi izvršbe naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v tožnikove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj tožnik priznava, da do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe ni izpolnil naloženih obveznosti. Da bi izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe v času izdaje posegel v tožnikove pravice, pa tožnik ne izkazuje niti s sklicevanjem na kasneje pridobljeno gradbeno dovoljenje z dne 4. 5. 2011. Po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe pridobljeno dovoljenje za poseg v prostor je lahko podlaga za predlog o ustavitvi obravnavanega postopka (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 100/2009 z dne 21. 10. 2009). Ker je tako kot pri odločanju o tožbi v upravnem sporu tudi za odločanje o pritožbi zoper prvostopenjski upravni akt relevantno dejansko stanje v času izdaje izpodbijanega akta, kasneje nastalega dejstva (izdanega gradbenega dovoljenja) v obravnavanem primeru ne bi mogel upoštevati niti drugostopenjski upravni organ.

Poleg navedenega v obravnavanem primeru sklep o dovolitvi izvršbe ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu s četrto točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo. Ta odločitev je v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (sklepi I Up 380/2008, I Up 100/2009, I Up 253/2009, I Up 278/2010, I Up 319/2011).

Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).