Jedro

Vpis pravnega dejstva začete izvršbe ter hipoteke v korist upnika Etažni lastniki, R. ulica 5, L., ni mogoč, saj upnik, ki je označen kot »Etažni lastniki«, ni pravna niti fizična oseba.

Upnik oziroma imetnik stvarne pravice je lahko le posamezen etažni lastnik (fizična oseba) oziroma posamezni etažni lastniki. Ker se tudi sklep o izvršbi ne glasi na posamezne etažne lastnike, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče odločiti, da se ne opravi vpis zaznambe izvršbe in hipoteke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep pa se spremeni tako, da se vpis ne opravi.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižno sodišče je po uradni dolžnosti odločilo, da se zaznamuje izvršba v korist upnika: Etažni lastniki, R. ulica 5, L., in vknjiži hipoteka za denarno terjatev v višini 274,95 EUR z zamudnimi obrestmi.

Udeleženka oziroma dolžnica v izvršilnem postopku je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov in s pritožbenim predlogom, da pritožbeno sodišče v celoti razveljavi izpodbijani sklep. Navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo pravilne stranke postopka. Etažni lastniki niso stranka in v njihovo korist ni mogoče vknjižiti hipoteke na njeni nepremičnini. Navaja še, da je izpodbijani sklep brez obrazložitve, s čimer se ji jemlje pravna možnost za argumentirano pritožbo. Sodišče je vknjižilo hipoteko v valuti, ki več ne obstaja.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. S tem je sodišče odločilo, da se opravi vpis zaznambe izvršbe in hipoteka. Takšne sklepe pa se po zemljiškoknjižnem pravu ne obrazlaga. Po določilu 3. odstavka 152. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) mora biti sklep o vpisu obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi.

Utemeljeno pa udeleženka navaja, da vpis pravnega dejstva začete izvršbe ter hipoteke v korist upnika Etažni lastniki, R. ulica 5, L., ni mogoč.

Po določilu 1. odstavka 86. člena ZZK-1 odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnini. Zaznamba izvršbe torej pomeni nastanek »prisilne« hipoteke (2. odstavek 87. člena ZZK-1). Kot imetnik tako pridobljene hipoteke, se lahko vpiše tisti, ki je po materialnem pravu sposoben biti nosilec oziroma imetnik te stvarne pravice. Po določilih 24. in 25. člena ZZK-1 so to lahko bodisi fizične osebe bodisi pravne osebe, tako pravne osebe zasebnega prava kot pravne osebe javnega prava. Upnik, označen kot »Etažni lastniki«, ni pravna oseba. Napačna je zato odločitev prvostopenjskega sodišča, ki se glasi na neobstoječo osebo. Upnik oziroma imetnik stvarne pravice je lahko le posamezen etažni lastnik (fizična oseba) oziroma posamezni etažni lastniki. Ker se tudi sklep o izvršbi ne glasi na posamezne etažne lastnike, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče odločiti, da se ne opravi vpis zaznambe izvršbe in hipoteke.

Glede na navedeno je bilo treba v skladu z 3. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 ugoditi pritožbi in izpodbijani sklep ustrezno spremeniti, hkrati pa dovoliti izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.