Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 454/2016

ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.454.2016 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

obveznost plačila plačilo za delo prekluzija
Višje delovno in socialno sodišče
10. november 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožeča stranka je dne 18. 1. 2016 sodišču posredovala prošnjo za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika, ker je ni uspela pridobiti v danem roku. Sodišče prve stopnje je tožniku rok podaljšalo za 15 dni, zato tožnik s pripravljalno vlogo z dne 25. 1. 2015 oziroma z navedbami in dokaznimi predlogi iz navedene pripravljalne vloge ni prekludiran.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki: - za mesece januar, februar in marec 2014 obračunati bruto plačo v znesku 877,32 EUR mesečno, obračunati in odvesti davke in prispevke, ter ji izplačati neto plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih zneskov (neto) plač, od datumov, ki so razvidni iz izreka, to je od 19. dne v mesecu za plačo preteklega meseca do plačila; - za januar 2014 plačati stroške prehrane v znesku 134,64 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2014 dalje do plačila, za februar 2014 pa v znesku 122,40 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2014 dalje do plačila; - obračunati sorazmerni del regresa za leto 2014 v znesku 197,29 EUR bruto, ter ji po odvodu akontacije dohodnine izplačati ustrezen neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2014 dalje do plačila, vse v roku 8 dni (I. točka izreka).

Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki:

1. stroške prehrane za marec 2014 v znesku 128,52 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2014 dalje do plačila,

2. potne stroške za januar 2014 v znesku 37,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2014 dalje do plačila,

3. potne stroške za februar 2014 v znesku 37,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2014 dalje do plačila,

4. potne stroške za marec 2014 v znesku 37,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2014 dalje do plačila,

5. odškodnino zaradi izrednega prenehanja delovnega razmerja v znesku 877,32 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2014 dalje do plačila (II. točka izreka).

Odločilo je, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh, od vročitve te sodne odločbe, tožeči stranki plačati stroške postopka v znesku 271,23 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna povrniti sodno takso za ta postopek v višini 105,12 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. ..., sklic na št. ..., v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po zapadlosti v plačilo, dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka v zakonitem roku zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V pritožbi navaja, da je na naroku z dne 18. 12. 2015 sodišče s sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 30 dni predložiti morebitno obstoječo dokumentacijo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika v družbi, s katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 9. 2013. Tožeča stranka je na naslovno sodišče šele dne 25. 1. 2016 (po 30 dneh) naslovila vlogo, v kateri je trdila, da je tožeča stranka s toženo stranko imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas z dne 1. 12. 2013 s polnim delovnim časom od dne 1. 12. 2013 do dne 1. 12. 2014, zaradi povečanega obsega dela. Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo dokaz, ki ga je tožeča stranka predložila po roku, ki ga je s sklepom določilo sodišče in po prvem naroku, ko je tožeča stranka lahko navajala trditve in te dokazovala.

Dne 25. 1. 2016 je tožena stranka predložila pogodbo o zaposlitvi in trdila, da je bila na podlagi nje zaposlena pri toženi stranki s polnim delovnim časom od dne 1. 12. 2013 do dne 1. 12. 2014 zaradi povečanega obsega dela. Dovoljenost tega dokaza naj bi bil sprejet dokazni sklep na prvem naroku z dne 18. 12. 2015 in ker naj bi s tem dokazom pojasnjevala prenehanje delovnega razmerja v družbi A., d. o. o. Listina, ki dokazuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko po sodišču na drugi strani dokazuje prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi s A., d. o. o. Prepozno podanih navedb tožeče stranke, glede tega je bil s strani sodišča sprejet sklep z dne 18. 12. 2015, sodišče ne bi smelo upoštevati, saj je bila v svojih navedbah in dokaznem predlogu tožeča stranka prekludirana. Tožeča stranka sodišča ni zaprosila za podaljšanje roka določenega s sklepom, pogodba o zaposlitvi pa je bila tožeči stranki znana že 1. 12. 2013. Prav tako so te trditve po prvem naroku v nasprotju s trditvami, ki jih je tožeča stranka podala v okviru tožbenih trditev in trditev na prvem naroku. Po navajanju tožeče stranke je do prenosa pogodbe o zaposlitvi prišlo v začetku oktobra 2013 in je delodajalec, s katerim je imela tožeča stranka sklenjeno PZ, šel namreč v stečaj, drugih pogodb o zaposlitvi pa tožeča stranka ni sklepala, naj pa bi dejansko nadaljevala z opravljanjem dela pri toženi stranki. V kolikor je bivši delodajalec šel v stečaj oktobra 2013, potem ni moglo priti do prenosa pogodbe o zaposlitvi na toženo stranko, saj je potrditvah tožeče stranke ta bila sklenjena 1. 12. 2013. Zakaj tožeča stranka ni zahtevala plače tudi za november in december 2013, ko v svoji izpovedi trdi, da ji ni bilo nič plačano.

Dejstev in dokazov, ki so bili predloženi sodišču v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom čl. 286.a ZPP, sodišče ne bi smelo upoštevati. Ravnanje sodišča, ki brez upravičenega razloga (tega ne obrazloži) upošteva prepozno navedbo tožeče stranke pomeni bistveno kršitev postopka, ki bi jo moralo sodišče sankcionirati, na napako, prepozno navajanje po 30 dnevnem roku in prvem naroku pa je tožena stranka opozorila sodišče v skladu z zakonom. Sodišče bi moralo reagirati v skladu z zakonom, tako pa v celoti in samo odločitev opre na nedovoljen dokaz.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, ki sodišču prve stopnje očita, da je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z določbami 286.a člena ZPP, ker naj bi brez upravičenega vzroka upoštevalo prepozne navedbe in dokaze tožeče stranke.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da je tožeča stranka šele 25. 1. 2016, to je po izteku 30 dnevnega roka, ki ji ga je na naroku 18. 12. 2015 določilo sodišče za predložitev dokumentacije v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika v družbi, s katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 9. 2013, sodišču predložila pisno vlogo, v kateri je trdila, da je imela tožeča stranka s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 1. 12. 2013 do 1. 12. 2014 zaradi povečanega obsega dela. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka dne 18. 1. 2016 sodišču posredovala prošnjo za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika, ker je ni uspela pridobiti v danem roku. Sodišče prve stopnje je tožniku rok podaljšalo za 15 dni, zato tožnik s pripravljalno vlogo z dne 25. 1. 2015 oziroma z navedbami in dokaznimi predlogi iz navedene pripravljalne vloge ni prekludiran. S tem, ko je navedeno pripravljalno vlogo upoštevalo, torej sodišče ni kršilo določb 286.a člena ZPP, ampak je to določbo pravilno uporabilo.

V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je s pripravljalno vlogo z dne 25. 1. 2016 predloženi dokaz – pogodba o zaposlitvi, sklenjena s toženo stranko dne 1. 12. 2013, dovoljen dokaz, predložen na podlagi dokaznega sklepa sodišča na prvem naroku za glavno obravnavo, ki dokazuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko, na drugi strani pa prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi s A. d. o. o. Glede na navedeno so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene.

6. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev in da je sprejeta odločitev tudi materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe in ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, ko je tožeči stranki prisodilo vtoževano plačo, stroške prehrane in sorazmerni del regresa za letni dopust za sporno obdobje glede na trajanje zaposlitve pri toženi stranki. Tožena stranka namreč ni dokazala, da je poravnala oziroma tožeči stranki plačala terjatve iz delovnega razmerja, do katerih je tožeča stranka upravičena po določbah 44. ter 134. do 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 – ZDR-1), na katere je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo svojo odločitev.

7. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia