Jedro

Vsak tožnik je zahteval plačilo njemu pripadajočega zneska. Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP in ne s seštevanjem vrednosti po petem odstavku 367. člena ZPP.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožniki sami krijejo svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna plačati prvim trem tožnikom po 20.108,05 EUR, četrtemu tožniku in peti tožnici pa po 10.054,02 EUR, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, ter toženki naložilo plačilo pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje v glavni stvari zavrnilo, ugodilo pa njeni pritožbi v stroškovnem delu tako, da je znižalo znesek pravdnih stroškov, ki jih je dolžna plačati toženka.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi pritožbi in razveljavi sodbo sodišča prve stopnje ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena tožnikom, ki v odgovoru predlagajo njeno vsebinsko zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V premoženjskopravnih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).

7. Tožniki (pravni nasledniki pokojnega denacionalizacijskega upravičenca) od tožene stranke zahtevajo plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), in sicer je vsak tožnik zahteval plačilo njemu pripadajočega zneska. Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP in ne s seštevanjem vrednosti po petem odstavku 367. člena ZPP, saj dovoljenost revizije ne more biti odvisna zgolj od (večjega) števila oseb, ki skupaj vložijo tožbo. Nobenemu od tožnikov ni bil prisojen znesek nad 40.000,00 EUR. Ker tako vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe druge stopnje ne presega zneska iz drugega odstavka 367. člen ZPP, revizija ni dovoljena že po samem zakonu, in ker ni bila predhodno dopuščena, je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Revizijsko sodišče jo je zato (skupaj z v njej vsebovano stroškovno zahtevo) zavrglo (377. člen ZPP).

8. Stroški odgovora na revizijo niso bili potrebni. V njem tožniki vsebinsko odgovarjajo na revizijo in predlagajo njeno zavrnitev. Revizijsko sodišče je revizijo zaradi razlogov procesne narave zavrglo, zato morajo tožniki te stroške v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP kriti sami.