Jedro

Prvostopenjsko sodišče drugopisa umika tožbe ni vročilo pooblaščencu tožene stranke, ampak le toženi stranki, zato se šteje, da tožena stranka o umiku ni bila pravilno obveščena. S takšnim postopanjem toženi stranki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, s tem pa je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek v tej pravdni zadevi konča, ker je tožeča stranka dne 7.7.1999 izjavila, da umika tožbo proti toženi stranki, tožena stranka pa v 15 dneh ni ničesar izjavila glede umika. Zato je prvostopno sodišče štelo, da je privolila v umik in tako postopek končalo. O stroških tožene stranke pa sodišče ni odločilo, ker v zakonitem roku ni predlagala njihove povrnitve.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka absolutne narave po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP/99 in bistvene kršitve določb pravdnega postopka relativne narave po 1. odst. 339. člena v zvezi s 45. členom ZPP in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Pooblaščenec tožene stranke je dne 3.9.1999 prejel sklep, da se postopek konča, pri čemer pa je ugotovil, da mu izjava tožeče stranke o umiku skladno z določili tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (138. člen ZPP/77) ni bila vročena. Pooblaščenec tožene stranke je ugotovil, da je bila izjava tožeče stranke posredovana neposredno toženi stranki dne 13.7.1999, pooblaščencu pa sploh nikoli, kar pomeni, da je zato izpodbijani sklep v procesnem smislu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka. Pooblaščenec, ki pisanja ni prejel, pa tudi ni mogel ukrepati. Stranki je bila s tem vzeta možnost obravnavanja o umiku tožbe in o stroških postopka.

Pritožba je utemeljena.

Kadar ima stranka v postopku pred sodiščem pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu (1. odst. 138. člena ZPP). Ker se je tožena stranka po vložitvi tožbe v tem primeru že spustila v pravdo, je bil tožnikov umik tožbe pogojevan s soglasjem tožene stranke po predhodni seznanitvi le-te z umikom (2. odst. 193. člena ZPP). Ker v tem primeru prvostopno sodišče drugopisa umika tožbe ni vročilo pooblaščencu toženke, ampak zgolj toženki, se šteje, da le ta o umiku ni bil pravilno obveščen. Zato pritožba utemeljeno opozarja, da s takšnim postopanjem pooblaščencu tožene stranke ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Ker je tožena stranka v obravnavani zadevi imela pooblaščenca - odvetnika z generalnim pooblastilom, je bil postopek izveden nepravilno, saj je sodišče prve stopnje seznanilo o umiku tožbe le toženo stranko. S tem je prvostopenjsko sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odst. 354. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je v skladu z določbo 7. odst. 164. člena ZPP zahtevek za povračilo stroškov v primeru umika tožbe izven obravnave vezan na rok, ki teče od prejema sporočila o umiku, je z opustitvijo vročitve obvestila o umiku pooblaščencu tožene stranke prvostopno sodišče storilo zgoraj navedeno bistveno kršitev pravil postopka.

Glede na navedeno je bilo potrebno na pritožbo tožene stranke v skladu z določili 1. odst. 369. člena ZPP izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo v ponovljenem postoku odpravilo navedeno napako.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 166. člena ZPP, saj bo ob zaključku postopka sodišče prve stopnje odločalo tudi o s strani tožene stranke priglašenih pritožbenih stroških.