Jedro

Določba drugega odstavka 560. člena ZKP je po oceni Vrhovnega sodišča v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj brez razumnega in stvarnega razloga različno obravnava slovenske državljane, ki so bili pred 25. 6. 1991 na območju drugih republik nekdanje Jugoslavije obsojeni s sodbami vojaških sodišč, in slovenske državljane, ki so bili na teh območjih pred navedenim datumom obsojeni s sodbami sodišč splošne pristojnosti.

Izrek

Postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 560. člena Zakona o kazenskem postopku.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče za mesto Beograd je s sodbo z dne 23. 1. 1955 obsojenega F. K. spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja vojnega zločina zoper civilno prebivalstvo po 125. členu Kazenskega zakonika (Uradni list FLRJ, št. 13/51). Izreklo mu je kazen strogega zapora v trajanju šestnajst let in stransko kazen omejitve državljanskih pravic z izgubo volilne pravice, pravice do pridobivanja in upravljanja funkcij v družbenih organizacijah in združenjih ter pravic do javnega nastopanja v trajanju širih let, šteto od dne, ko bo prestal glavno kazen ali ko mu bo ta na drug način ukinjena. V kazen strogega zapora mu je vštelo čas, prestan v preiskovalnem zaporu od 19. 6. 1953. Obsojenca je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka in pavšala.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z 22., 25. in 29. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da izreče oprostilno sodbo, podrejeno pa, naj sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila v odgovor poslana hčeri pokojnega obsojenca Kristini Mastnak, ki nanjo ni odgovorila.

B.

4. ZKP v prvem odstavku 560. člena določa, da se sme zoper sodbo vojaškega sodišča, ki je bilo pristojno za območje Republike Slovenije in je postala pravnomočna pred 25. junijem 1991, po določbah tega zakona vložiti zahteva za varstvo zakonitosti in zahteva za izredno omilitev kazni. Po drugem odstavku istega člena pa se sme ne glede na določbo prejšnjega odstavka zoper sodbo vojaškega sodišča, ki je bilo pristojno za območje katerekoli republike bivše Jugoslavije, ki je postala pravnomočna pred 25. junijem 1991, po določbah tega zakona vložiti zahteva za varstvo zakonitosti in zahteva za izredno omilitev kazni, če je ali je bil obsojenec slovenski državljan še po predpisih, ki so veljali do 25. junija 1991. 5. Vrhovno sodišče bi moralo pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti v obravnavani zadevi uporabiti določbo drugega odstavka 560. člena ZKP in zahtevo, vloženo zoper pravnomočno sodbo sodišča splošne pristojnosti z območja druge republike bivše Jugoslavije (sedanje Republike Srbije), kot nedopustno zavreči. ZKP je v drugem odstavku 560. člena namreč možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti uzakonil le za tiste pravnomočne sodbe, ki so jih v kazenskih postopkih zoper slovenske državljane na območjih drugih republik nekdanje Jugoslavije izrekla vojaška sodišča, ne pa tudi sodišča splošne pristojnosti.

6. Določba drugega odstavka 560. člena ZKP je po oceni Vrhovnega sodišča v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj brez razumnega in stvarnega razloga različno obravnava slovenske državljane, ki so bili pred 25. 6. 1991 na območju drugih republik nekdanje Jugoslavije obsojeni s sodbami vojaških sodišč, in slovenske državljane, ki so bili na teh območjih pred navedenim datumom obsojeni s sodbami sodišč splošne pristojnosti.

7. Če sodišče meni, da je zakon, ki ga mora uporabiti protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem (156. člen Ustave in 23. člen Zakona o ustavnem sodišču). Vrhovno sodišče je zato postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 560. člena ZKP. Postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije.