Jedro

Predlagatelj s predlogoma za izločitev predsednice sodišča in sodnice, ki ji je zadeva dodeljena v reševanje, ni uspel in očitno šteje, da enaki oziroma podobni razlogi omogočajo prenos pristojnosti na drugo sodišče. Vendar pa se instituta medsebojno razlikujeta in enaki razlogi, ki so predvideni za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča oziroma zaradi zavrnitve predloga za izločitev sodnice ni nastopil "drug tehten razlog" iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Radovljici teče nepravdni postopek po predlogu predlagatelja za določitev nujne poti.

2. Predlagatelj je vložil predlog za izločitev sodnice in izločitev ostalih sodnikov Okrajnega sodišča v Radovljici ter predlog za delegacijo pristojnosti.

3. S sklepom z dne 19. 2. 2019 je predsednica Okrožnega sodišča v Kranju zavrgla zahtevo predlagatelja za izločitev predsednice Okrajnega sodišča v Radovljici, ta pa je s sklepom z dne 21. 2. 2019 zavrnila zahtevo za izločitev sodnice, ki vodi ta nepravdni postopek. Okrajno sodišče je nato vlogo odstopilo Vrhovnemu sodišču, da odloči o predlogu za delegacijo pristojnosti.

4. Predlagatelj navaja, da je Okrajno sodišče v Radovljici majhno sodišče s samo štirimi sodniki, ki so medsebojno solidarni in bi bili lahko naklonjeni k prikrivanju napak, ki jih je v postopku delala sodnica, ki vodi postopek. Postopek teče že 15 let, vodstvo sodišča pa ne ukrepa. Prepričan je, da ni zagotovljeno nepristransko sojenje, saj zaradi medsebojnega poznanstva in odgovornosti vodstva za dolgotrajen postopek ni pričakovati nepristranskega odločanja. Ostali sodniki so lahko odvisni od predsednika in pričakovati je, da bodo sodili tako, da se ne odkrijejo napake, storjene med sojenjem.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagatelj s predlogoma za izločitev predsednice sodišča in sodnice, ki ji je zadeva dodeljena v reševanje, ni uspel in očitno šteje, da enaki oziroma podobni razlogi omogočajo prenos pristojnosti na drugo sodišče. Vendar pa se instituta medsebojno razlikujeta in enaki razlogi, ki so predvideni za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča oziroma zaradi zavrnitve predloga za izločitev sodnice ni nastopil „drug tehten razlog“ iz 67. člena ZPP.

7. Zavrnitev predloga za izločitev razpravljajoče sodnice je posledica predlagateljevega neutemeljenega zatrjevanja obstoja okoliščin, ki naj bi kazale na njeno subjektivno nepristranskost. Predlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP ni utemeljen že zato, ker naj bi po mnenju predlagatelja na objektivno nepristranskost sodišča vplivala zgolj majhnost sodišča in v posledici tega večja povezanost med sodniki, zlasti tudi s sodnico, ki zadevo obravnava. Podobno, kot mu je v zvezi s predlagano izločitvijo sodnice pojasnila predsednica okrajnega sodišča, da nezadovoljstvo stranke z delom sodišča in morebitne nepravilnosti v postopku niso razlog za izločitev sodnika, mu Vrhovno sodišče pojasnjuje, da to tudi niso razlogi za prenos pristojnosti. Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri postopanju sodišča niti morebitna sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.

8. Tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča tudi ne predstavlja okoliščina, da predlagatelj ni zadovoljen z delom „vodstva sodišča“, ki naj bi v njegovem več let trajajočem postopku ne ukrepalo ustrezno. Sodnik je namreč pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri uresničevanju svojih pravic pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi) in tudi predsednik sodišča ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zavrnilo.