Jedro

Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da se postopki komasacije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona (ZKZ), končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi, to je ZKZ 1986. O skladnosti določbe prvega odstavka 115. člena ZKZ z Ustavo RS je odločalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije in s sklepom U-1-375/02 z dne 12. 2. 2004 pobudo za začetek postopka zavrnilo. Ker torej vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je Vrhovno sodišče v zvezi z izpostavljenim vprašanjem že zavzelo stališče, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zemljišča, ki so vključena v komasacijsko območje, se določijo z odločbo o uvedbi komasacije. V obravnavanem primeru je odločba o uvedbi komasacije postala pravnomočna 24. 7. 1986 in ni predmet odločanja v tem upravnem sporu, v katerem se izpodbija odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. Ker je treba pomembnost pravnega vprašanja presojati glede na vsebino zadeve, zastavljeno vprašanje pa se ne nanaša na obravnavano vsebino upravnega spora, po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revidentka) po odvetnici vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko prvega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Komiteja za družbeni razvoj Občine Novo mesto z dne 26. 9. 1988 (1. točka izreka) in zavrnilo revidentkin zahtevek za povrnitev stroškov upravnega spora (2. točka izreka). Z navedeno odločbo je prvostopni upravni organ v 1. točki izreka odločil, da se zemljišča iz komasacijskega območja ..., navedena v odločbi o uvedbi komasacijskega postopka Skupščine občine Novo mesto z dne 25. 6. 1986 in v odločbah o spremembi meje komasacijskega območja Komiteja za družbeni razvoj z dne 18. 5. 1987, 24. 11. 1987 in 5. 2. 1988, razdelijo med komasacijske udeležence tako, da pravna prednica revidentke (...) prejme iz komasacijskega sklada tam navedena zemljišča, v 2. točki izreka, da so komasacijski udeleženci dolžni prevzeti dodeljena zemljišča iz komasacijskega sklada; v nadaljnjih točkah izreka odločbe pa je še odločil o katastrskih kulturah, vpisih v zemljiško knjigo, o dolžnosti plačila razlike v vrednostih dodeljenih zemljišč in še o tem, da bodo posamezni komasacijski udeleženci prejeli odločbe v obliki, da izrek odločbe vsebuje le del, ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeleženca. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo z dne 26. 9. 2007 pritožbo pravne prednice revidentke zavrnilo in odločilo, da posebni stroški pritožbenega postopka niso bili zaznamovani.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 267. a člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revidentka izpostavlja dve pravni vprašanji, s katerima pa po presoji Vrhovnega sodišča ne izkazuje izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje navaja vprašanje oziroma postavi trditev, da za dokončanje nedokončanih postopkov komasacije ni dopustno uporabiti določb Zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1986 (v nadaljevanju ZKZ 1986), ker je bil ta zakon z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-184/94 razveljavljen v celoti.

8. Vrhovno sodišče je v zvezi z navedenim vprašanjem že zavzelo stališče v več svojih odločbah (npr. I Up 194/1998 in I Up 979/2001). V navedenih odločbah je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da se postopki komasacije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona (ZKZ), končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi, to je ZKZ 1986. O skladnosti določbe prvega odstavka 115. člena ZKZ z Ustavo RS je odločalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije in s sklepom U-1-375/02 z dne 12. 2. 2004 pobudo za začetek postopka zavrnilo. Ker torej vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je Vrhovno sodišče v zvezi z izpostavljenim vprašanjem že zavzelo stališče, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja tudi vprašanje oziroma trditev, da je treba v obravnavanem primeru zato, ker so bila v komasacijo vzeta tudi stavbna zemljišča, upoštevati ne le določbe zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, pač pa tudi določbe predpisa o stavbnih zemljiščih, ki urejajo razlastitev, in v tem okviru posebej presoditi, ali je razlastitev dela obravnavanega zemljišča dopustna.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi drugo vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje za dovoljenost revizije, ni pomembno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Že sodišče prve stopnje je revidentki pravilno obrazložilo, da se zemljišča, ki so vključena v komasacijsko območje, določijo z odločbo o uvedbi komasacije. V obravnavanem primeru je odločba o uvedbi komasacije postala pravnomočna 24. 7. 1986 in ni predmet odločanja v tem upravnem sporu, v katerem se izpodbija odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. Ker je treba pomembnost pravnega vprašanja presojati glede na vsebino zadeve, zastavljeno vprašanje pa se ne nanaša na obravnavano vsebino upravnega spora, po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije.

11. Glede na navedeno, da revidentka ni izkazala izpolnjevanja nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.