Jedro

Priključevanje vrtalnega stroja na dovod zraka pod visokimi pritiski v itak neugodnih rudniških pogojih, zlasti pa preizkušanje tesnosti stikov cevovoda pod visokimi pritiski gotovo pomeni delo v pogojih povečane nevarnosti, saj neposredno nevarnih dogodkov pri tem ni mogoče izključiti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se znesek 5,760.000,00 SIT v 1. odstavku izreka zniža na 5,060.000,00 SIT.

V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v posledici poškodbe pri delu z dne 12.1.1990, dosodilo znesek 5,760.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.4.1995 dalje ter iz naslova povrnitve stroškov postopka 357.555,00 SIT, prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi od istega datuma, s tem, da je k plačilu navedenih zneskov nerazdelno zavezalo obe toženi stranki, pri tem pa toženo Zavarovalnico le do višine revalorizirane zavarovalne vsote. Hkrati je toženima strankama naložilo plačilo še nekaterih drugih stroškov postopka, višji zahtevek (za 1,510.000,0 SIT) iz naslova utrpljene nepremoženjske škode pa kot neutemeljen zavrnilo, postopek v zvezi z izplačilom odškodnine iz naslova utrpljene materialne škode pa v okviru te zadeve ustavilo. Pri tem je štelo, da je bila podana objektivna odgovornost prvotožene stranke za tožniku, v posledici nesreče pri delu, nastalo škodo, odmero višine odškodnine iz posameznih naslovov nepremoženjske škode pa je gradilo predvsem na ugotovitvah izvedenca dr. J.Z. z dne 31.12.1990, ki jih toženi stranki nista osporavali.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje prvotožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem graja zaključke prvostopnega sodišča o izključni objektivni odgovornosti tožene stranke za škodni dogodek in v posledici tega tožniku nastalo škodo, podredno pa opozarja, da naj bi bila tožniku dosojena tudi občutno previsoka odškodnina.

Pritožba je le delno utemeljena.

Glede okoliščin tožnikove poškodbe pri delu z dne 12.1.1990 je sodišče prve stopnje izvedlo številne dokaze in na podlagi prepričljive dokazne ocene prišlo do pravilnega zaključka, da je za posledice predmetnega škodnega dogodka podana izključna objektivna odgovornost prvotožene stranke. Priključevanje vrtalnega stroja na inštalacijo dovoda zraka pod visokimi pritiski v itak neugodnih rudniških pogojih, zlasti pa preizkušanje tesnosti stikov cevoda pod visokimi pritiski, gotovo pomeni delo v pogojih povečane nevarnosti, saj neposredno nevarnih dogodkov pri tem ni mogoče izključiti. Očitno je s takšnimi nevarnimi dogodki računala tudi sama tožena stranka, ko je v okviru navodil za varno delo predvidevala obvezen umik delavcev ob priklopu na novo inštalirane napeljave na cevovod pod pritiskom stisnjega zraka. Po prepričljivih izpovedbah prič so tožnik in sodelavci ob škodnem dogodku ta navodila tudi upoštevali. Po začetni obremenitvi priključka pa sta vodja vrtalnega stroja in tožnik, v skladu z uveljavljenimi načini dela pri prvotoženki v podobnih primerih, pristopila, da bi zategnila vijake na spojih priklopa cevi, kjer je spoj spuščal. Ko sta to storila in se že obračala od vrtalnega stroja, je prišlo do nenadnega izdrtja cevi pod pritiskom iz priklopa na stroju, cev je nekontrolirano zanihala in pri tem je prišlo do udara zraka iz cevi, pomešanega z raznimi drobci, v tožnikov obraz in oči. Vzroke za navedeni škodni dogodek je prvostopno sodišče pravilno videlo v nevarni napravi, to je cevovodu s stisnjenim zrakom, tožniku pa pri tem ni mogoče očitati nobene krivde, prvič zato, ker sta s sodelavcem ravnala, kot je bilo v podobnih primerih pri toženi stranki očitno običajno, drugič pa zato, ker je bil za pravilno delo pri priključevanju vrtalnega stroja v prvi vrsti odgovoren tožnikov sodelavec Z.R., kot vodja stroja in KV rudar, tožnik pa mu je pri tem delu le pomagal. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožniku za utrpljeno škodo v posledici te poškodbe pri delu v celoti odškodninsko odgovorna prvotožena stranka.

Delno pa je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljena pritožba glede višine dosojene odškodnine zaradi pretrpljenih telesnih bolečin.

Tožnikove poškodbe, daleč najtežja je bila poškodba desnega očesa, z vidika telesnih bolečin niso bile tako izrazite, da bi opravičevale odškodnino v znesku 1,700.000,00 SIT. Res se je zdravljenje poškodovanega očesa kompliciralo in sta bili potrebni vsaj dve zahtevnejši operaciji v razdobju 5 mesecev, vmes pa zdravljenje vnetja očesa z injekcijami. Po ugotovitvah izvedenca je tožnik ob operacijah trpel nekaj dnevne hude bolečine, v preostalih obdobjih 7 mesečnega zdravljenja pa manj hude in blažje bolečine. Upoštevaje taka bolečinska obdobja in neugodnosti, povezane s samimi zdravstvenimi posegi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da znaša pravična odškodnina za pretrpjene telesne bolečine in neugodnosti 1.000,000,00 SIT in je v posledici tega v izpodbijani sodbi znesek 1,700.000,00 SIT iz tega naslova znižalo za 700.000,00 SIT. Utemeljeno dolgotrajno bojazen in skrb za usodo poškodovanega očesa je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo v okviru prisojenega zneska iz naslova utrpljenega strahu (prisojenih 460.000,00 SIT). Upoštevaje dokaj neugodne posledice tožnikove poškodbe z vidika skaženosti in zmanjšanja splošne življenjske sposobnosti, ki jih je prepričljivo ugotovilo prvostopno sodišče in zlasti upoštevaje tožnikovo mladost (ob škodnem dogodku je bil star nepolnih 24 let) in njegovo invalidnost, ki je prekinila takrat zanj ugodne poklicne perspektive, pritožbeno sodišče soglaša z dosojo odškodnine za psihične bolečine iz navedenih naslovov v izpodbijani prvostopni sodbi (600.000,00 oz.

3,000.000,00 SIT).

Na pritožbo prvotožene stranke je glede na povedano pritožbeno sodišče po sodišču prve stopnje prisojeno odškodnino znižalo za 700.000,00 SIT, torej na 5,060.000,00 SIT, v preostalem pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo prvostopno sodbo.

Po sodišču prve stopnje prisojeni stroški postopka tožnika ustrezajo tudi glede na korigirani uspeh v tem sporu, upoštevaje opravljene odvetniške storitve in vrednost le teh po veljavni odvetniški tarifi.